"V hudih časih živimo." Kolikokrat smo to že slišali, in sicer v najrazličnejših oblikah? Zdi se, da to potrjujejo tudi novice, ki jih spremljamo, saj je ena od javnomnenjskih raziskav pokazala, da "negativnost spodbuja prebiranje spletnih novic". Zdi se torej, da obstaja resnično veliko razlogov za zaskrbljenost.
Žal pa lahko naša zaskrbljenost glede prihodnjih dogodkov včasih postane ovira, ki nas povsem izčrpava.
Kaj je tesnobnost predvidevanja?
Tesnobnost predvidevanja ali anticipatorna anksioznost se pogosto kaže kot zaskrbljenost glede negativnih posledic prihodnjih dejanj, ki bi jih lahko storili sami ali nekdo drug.
Zaskrbljenost se pogosto kaže v vprašanjih "kaj pa če": Kaj pa če priredim zabavo in nihče ne pride? Učitelju želim postaviti vprašanje, ampak kaj pa, če bom zvenel neumno? Kaj pa, če prosim za povišico in me šef odpusti? ...
Vir stresa v našem življenju je tudi zunanje dogajanje, zaradi katerega nas skrbijo teoretični prihodnji dogodki, na katere nimamo nobenega vpliva. Kaj pa če naslednji teden tik pred poroko zbolim? Rad bi rezerviral počitnice v tujini, ampak kaj pa če pride do orkana? Kaj pa če je novi virus, o katerem sem bral, še hujši od korone?
Mnoge od teh skrbi so seveda utemeljene v stvarnosti, pa če je vse skupaj še tako negotovo. Dogodki, kot so vojne, gospodarske krize in naravne nesreče, so žal vse prepogosti.
V naših novicah in na družbenih omrežjih se pogosto pojavljajo strokovnjaki, ki izpostavljajo opozorilne znake različnih negativnih posledic. Oseba, ki trpi za tesnobnostjo predvidevanja, pa si na podlagi tega védenja predstavlja najslabše možne izide in dovoli, da te misli še okrepijo njen občutek tesnobe.
"Tesnobnost predvidevanja je stanje, s katerim se sooča veliko ljudi. To je zelo pogost pojav … Gre za našo nepripravljenost, da sprejmemo stvari kot nepredvidljive in negotove, in ob tem se počutimo nelagodno." (Shannon Jackson v podkastu A Healthy Push)
Prepoznavanje motnje tesnobnosti predvidevanja
Znaki tesnobnosti predvidevanja so enaki znakom splošne anksiozne motnje. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za duševno zdravje so simptomi naslednji:
- pretirana zaskrbljenost glede običajnih stvari;
- zavedanje, da nas stvari preveč skrbijo;
- težave z zbranostjo;
- težave pri obvladovanju zaskrbljenih misli in občutkov.
Pri bolnikih se lahko pojavijo tudi telesni simptomi, kot so glavoboli, čezmerno potenje in utrujenost.
Če menite, da morda trpite za motnjo tesnobnosti predvidevanja, se posvetujte z zdravnikom, terapevtom ali izvedencem za duševno zdravje. Obstajajo preizkušene terapije, ki vam lahko pomagajo pri soočanju s skrbmi in vrnitvi življenja v ustaljene tirnice.
Nekaj koristnih virov
Obstajajo tudi številni spletni viri, ki vam ali vašim bližnjim lahko pomagajo pri prepoznavanju in obvladovanju motnje tesnobnosti predvidevanja. Tu jih je nekaj:
- V podkastu A Healthy Push, ki ga pripravlja terapevtka za tesnobne motnje Shannon Jackson, je ena od epizod posvečena motnji tesnobnosti predvidevanja, ki vsebuje številne praktične nasvete. Vsekakor ji velja prisluhniti.
- Prispevek ameriškega združenja za anksioznost in depresijo tesnobnost predvidevanja opredeljuje kot "občutek, ki ga imamo, ko se vživimo v lastne ustvarjalne zgodbe o skrbeh". Avtorji pojasnjujejo, da so tovrstni strahovi glavni dejavnik tesnobnosti na splošno.
- Glasba je lahko odličen način, da vas odvrne od skrbi. Močno priporočamo sakralno glasbo, ki vam bo s svojo umirjenostjo pomagala najti notranji mir in spokoj.
3 poslednje reči, ki jih imejmo v mislih v kriznih časih
Obvladovanje težav s tesnobnostjo predvidevanja je lahko še posebej zahtevno v kriznih časih, ko se zdi, da ves čas prebiramo zgolj slabe novice. Morda vam bo koristilo, če boste imeli v mislih tri stvari:
1POVSEM OBIČAJNO JE, DA STE ZASKRBLJENI
Določene količine stresa in tesnobnosti so običajne, celo zdrave. Katastrofe se dogajajo in smiselno je, da smo nanje pripravljeni. Ameriška zvezna agencija za posredovanje v nesrečah recimo priporoča, naj ima vsakdo izdelan načrt za primer nesreče in pripravljen osnovni komplet zalog za nepredvidene primere. Takšne priprave naj bi pomagale zmanjšati našo tesnobo.
Poleg tega je povsem običajno, da vas skrbijo tudi stvari, kot so skorajšnje preverjanje v službi, prihodnost vaše družine, vaš ekonomski položaj in podobno. Ko pa vam te skrbi začnejo jemati čas in vam črpati energijo, je to znak, da bi verjetno morali poiskati pomoč.
Morda vam bo v tolažbo tudi podatek, da se po raziskavi iz leta 2019 več kot 90 odstotkov stvari, ki nas skrbijo, nikoli ne uresniči v kakršnikoli obliki. In tudi pri skrbeh, ki niso bile lažni alarm, so bili izidi pogosto boljši od predvidenih.
2OBSTAJA INDUSTRIJA SKRBI
Ko vklopimo novice ali brskamo po družbenih omrežjih, naletimo na veliko slabih novic, ki nas pogosto kar pogoltnejo. Čeprav se ne želimo zaščititi pred neprijetnimi novicami, vemo, da so slabe vesti sicer na splošno točne, pogosto pa so tudi nekoliko pretirane. Spletne strani in določene organizacije to počnejo iz različnih razlogov: da bi povečale gledanost, spodbudile ljudi k ukrepanju, zbrale denar, vas prepričale, da še naprej berete njihov portal ipd.
Pogosto je v interesu teh medijev, da vas čim bolj vznemirijo, pri tem pa jih vaše duševno zdravje seveda ne skrbi. Če to razumete, je povsem logično in sprejemljivo, da se občasno odklopite. En dan ne uporabljajte pametnega telefona. Pojdite na sprehod ali se lotite vrtnarjenja. Pri tem boste morda ugotovili, kako kljub temu, da so vam govorili, kako se svet podira, sonce še vedno vzhaja in zahaja, otroci se še vedno igrajo na dvorišču, ptice še vedno pojejo in morda stvari niso tako grozne, kot so vam govorili.
3ZA PREMAGOVANJE SKRBI JE TEMELJNEGA POMENA MOLITEV
Zadnje besede o tesnobnosti predvidevanja je seveda izrekel Jezus:
"Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?" (Mt 6,27)
Ta stavek zaobjema 2.000 let zgodovine in vidimo lahko, da se svet v resnici ni tako zelo spremenil. Očitno so bili ljudje pred 2.000 leti prav tako zaskrbljeni glede dogajanja v svetu kakor danes.
Le nekaj vrstic pred tem Jezus ponudi nekaj ključnih nasvetov. Pove nam, naj se umaknemo na skriven kraj in molimo:
"Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite." (Mt 6,7-8)
Gospodova molitev je pomoč, ki nam jo Kristus daje za soočanje z vzponi in padci v življenju, je bistveno orodje za tiste med nami, ki jih preveč skrbi za prihodnost. Modro bi bilo, če bi jo uporabljali vsak dan – in še posebej takrat, ko nas skrbi, kaj nam bo prinesel jutri.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
