Sirena zame pomeni, da je nekdo v življenjski nevarnosti in medicinsko osebje prihaja na pomoč. Hkrati pa so njegovi domači v strahu, skrbeh in nemiru, saj ne vedo, ali bo reševanje uspešno.
Sama sem podobno stisko doživela, ko sem se po eni podobnih izkušenj sredi noči z urgence peljala domov in srečala vozilo na nujno vožnji. Bila sem še čisto v krču, prestrašena, zlomljena. Takrat sem tako globoko čutila tiste, ki so ostali doma, da so mi na oči privrele solze. Zmolila sem za bolnika, njegove domače in medicinsko osebje.
To počnem še vedno. Ko slišim ali srečam vozilo na nujni vožnji, Bogu priporočim:
- bolnika, naj mu Bog ohrani življenje in ga ozdravi;
- medicinsko osebje, naj jih navdihuje Sveti Duh, da bodo bolniku pomagali v največji možni meri;
- bolnikove domače in prijatelje, da bodo ob vsem strahu, skrbeh in nemiru uspeli ohraniti zaupanje v Boga in ostali mirni v svojih srcih.
Če mi čas dopušča, pa zmolim tudi kakšno od molitev k Svetemu Duhu ali desetko rožnega venca.
Vabimo vas, da tudi vi z molitvijo podprete soudeležence nujne vožnje. Pa naj bo reševalno, gasilsko ali policijsko vozilo. Reševalci in gasilci so vedno na poti k nekomu, ki ima težave.
Res je, da ponesrečenca ponavadi ne poznamo. A mu lahko vseeno podarimo delo usmiljenja. Kdo ve, mogoče bodo pa tudi za nas tako molili kot molimo zdaj mi za druge. Bog daj, da bi res.