Na krožišču v Kozjem stoji več kot štiri metre visok stekleni zmaj. Pogled ima uprt v bližnji hrib, na katerem je stal Zmajski grad. Od razvalin te mogočne utrdbe se lahko po valovitem Brediču, ki spominja na zmajev hrbet, sprehodimo do dobre tri ure oddaljenega Pilštanja. Tam stoji cerkev sv. Mihaela, ki je zmaja premagal.
Med vzhodnim robom Posavskega hribovja in dolino Sotle leži gričevnata pokrajina Kozjansko. Po njej teče 32 kilometrov dolga reka Bistrica, ob kateri je pred več kot tisoč leti nastalo Kozje. Naselje je v srednjem veku dobilo trške pravice, danes, ko ima 607 prebivalcev, je sedež istoimenske občine.
V njegovem središču stoji Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ob pokopališču je še cerkev sv. Eme. Na hribu nad naseljem je stal grad Kozje oziroma Zmajski grad, ki je bil prvič omenjen ob koncu 13. stoletja. Leta 1638 je pogorel, zato so ga opustili.
Kozje je odmaknjeno od glavnih prometnih poti, v njegovi okolici pa je precej označenih planinskih in romarskih poti. Najbolj priljubljena je pot na 709 metrov visoki Vetrnik, kjer so pred tremi leti postavili vetrno harfo. Pot čez 692 metrov visoki Bredič do Pilštanja pa je bolj samotna.
Iz središča Kozjega krenemo po cesti v dolino potoka Bistri graben. Malo naprej od Kroflnovega mlina, pri nekdanji apnenici, nas kažipota usmerita v gozdnato pobočje. Steza dvakrat ostro zavije in se vzpne do ostankov gradu. Na tabli preberemo njegov zgodovinski oris in legendo o kozjanskem zmaju, ki je upodobljen tudi v občinskem grbu, si ogledamo Kozje, kolikor nam dopušča grmovje, in krenemo naprej proti Pilštanju.
Označena steza se sprva razmeroma strmo vzpenja po gozdnatem grebenu, pozneje gre tu in tam tudi navzdol. Tla so na debelo pokrita z listjem, med katerim poganjajo štorovke. Iz grebena štrli nekaj skalnatih osamelcev. Kratek spust z največjega je zavarovan z vrvjo. Po dveh urah hoje prispemo na vrh Brediča, kjer sta v kovinski skrinjici vpisna knjiga in žig.
Z vrha gremo po široki poti do gozdne ceste in razpotja, kjer se ločimo od poti proti Bohorju in Vetrniku. Kmalu znova prispemo do gozdne ceste. Po njej gremo do slab kilometer oddaljene lovske preže, nato se po sprva strmi stezi spustimo v dolino. Tam prečkamo cesto Lesično–Kozje ter se mimo pokopališča in sramotilnega stebra vzpnemo do cerkve sv. Mihaela v Pilštanju. To razloženo naselje, ki ima danes 124 prebivalcev, je bilo že leta 1404 omenjeno kot trg. Cerkev pa je bila prvič omenjena leta 1167.
Po ljudskem izročilu se je na bližnjem gradu Pilštanj, ki je že dolgo v razvalinah, rodila sv. Ema Krška, zato gre tu Emina romarska pot. Če smo že utrujeni, se vrnemo v dolino in počakamo na avtobus za Kozje. Drugače pa sledimo rumenim oznakam Emine poti skozi gozd do naselja Zdole in naprej po cesti v dolino. Tam znova prečkamo cesto Lesično–Kozje in se vrnemo v Kozje.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 73, številka 45.
