Skupaj z ženo Darjo sta se že predstavila na Aleteii. Gostovala sta tudi v oddaji Reflektor. Zdaj je vsekakor napočil čas, da Francija Pečnika povabimo tudi v Moške skrivnosti. "Zadnjih 19 let sem mož in oče velike družine. Z ženo Darjo imava šest otrok. Rebeka, Izak, Ruben, Klara Lucija, Ana in Matej, ki je bil rojen za nebesa. Živimo skromno, dostojno, ljubezni in upanja polno življenje, ki ga z vsakim letom bolj predajam(o) Bogu," se naš gost najbolje opiše kar sam. Še veliko več njegovih ubesedenih misli in spoznanj pa prinaša nadaljevanje članka.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Po poklicu sem umetnostni zgodovinar. Moja želja je bila ostati v konservatorstvu, a je bila realnost drugačna. Zaposlil sem se v projektnem inženiringu in delal na investicijah v gradbeništvu. Nato samozaposlitev in delo v Zavodu ŽIV!M. Zdaj sem strokovni sodelavec v projektni pisarni Šolskega centra Velenje in delam na razvoju izobraževanja v Savinjsko-šaleški regiji.
V veliki družini je imeti čas zase izumrlo stanje. :) A v zadnjih letih se obuja. V zakonu, in nato v družini, se učiš darovanja, odpovedovanja sebi. Predvsem moškemu napuhu, da zmorem vse in še celo čisto sam. Darovanja in odrekanja se človek uči celo življenje.
Pandemija in leta po njej so ustvarila občutek, da čas teče še hitreje. Vsi otroci so najstniki (še najmlajša 9-letnica ne zaostaja), dve osnovnošolki, trije v srednji šoli in dva od njih sta čez teden v Mariboru.
Živimo v majhni najemniški hiški, ki nam daje samostojnost in povezanost toplega doma. Predvsem pa prostor, da sem sam odgovoren za svoja dejanja. Celotno obdobje najinega zakona in družine je posejano s številnimi blagoslovi in tudi preizkušnjami, ki naju učijo globoke hvaležnosti in izročanja vsega v Božje roke.
Kako razvajate svojo ženo?
Z ženo Darjo že od najinih začetkov gojiva odločen in močan zakon. Zato nama je pogovor in vzajemna podpora za svetost temelj. Ker sva bila prva leta zakona oba povsem pri otrocih, sem jo razvajal z majhnimi pozornostmi, in sicer sem kaj naredil namesto nje, čas za par minutk posvetil samo njej, poskrbel za otroke namesto nje ... Redno si vzameva čas za kavo (pred službo, po kosilu, popoldan). Moji predlogi za "pobege" vedno padejo na plodna tla. :)
Sem iznajdljiv in ustvarjalen in tako tudi razvajam. Darji zdaj največ pomeni preprost in skromen "biti skupaj".
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Ker sem rasel, še posebej v najstniških letih, zelo svobodno in brez meja, sem na sebi spoznal omamo in bedo takšnega načina odraščanja, ki je hranilo samo moj ego. Z zakonom, starševstvom in preizkušnjami sem se odprl Božji volji in odkril svoje dostojanstvo, ki ga ima od spočetja naprej vsak izmed nas. Zrušim mit, da sem dolgočasen in zagledan vase, močno ga rušim vsak dan, brez ogrevanja, direkt' na nos. Po več rund.
Z ženo Darjo vlagata veliko časa in prizadevanj v širjenje zavesti o dragocenosti življenja. Kaj vaju žene, da vztrajata?
Najino zavedanje o dragocenosti življenja je bilo zaradi odprtosti življenju že od začetka jasno in močno. Poseben mejnik je temu dal sin Matej, ki se je pred 10 leti rodil za nebesa. Dal je pospešek spoznanju, ki ga nikoli ne bi dojela v takšni razsežnosti. Boj za življenje je, da glasno priznaš dostojanstvo človeka pred rojstvom; mu daš ime, pogreb in s tem prostor, kamor se mu greš poklonit. Močna dejanja, ki nas zdravijo takoj ob izgubi.
Takšni dogodki pokažejo in razgalijo vse tisto, česar zakonca prej nista videla, da ni dobro v zakonu in pričakovanjih o njem. Srečanje z izgubo in delo v Zavodu ŽIV!M je posebna Božja milost, ki je obrodila sadove in blagoslove tako za najino duhovno rast kot posameznika, zakonca, starša, najine otroke, bližnje in mnoge druge.
Kakšne odzive dobivata? Tudi polena pod noge?
Največji izzivi pri tako jasni temi, kot je boj za življenje, je čudovita slovenska pestrost, kako si razlagamo pro-life delo. Seveda sekularizacija in spolna revolucija žanjejo svoje največje sadove udobja, ki (po Marku Avreliju) pomeni največjo zasvojenost. Hudo je, da je problematičen odnos do lastnega telesa in dostojanstva zašel tudi v katoliški del državljanov.
Polena so največkrat priletela zaradi golega nepoznavanja področja dela in dejstva, da se ne znamo poslušati in slišati. Zadeti smo od udobja. Medijsko so sporočila ali "propagande" smrti tako močne, da je potrošniško upravljani človek to ponotranjil. Ne slišimo sočloveka, stiske človeka pred sabo, kaj šele nerojenega nekje v maternici. Realnost je drugačna. Bolečina je resnična.
Kaj vse povzroča stiske?
Stiske ob nenačrtovani nosečnosti so zaradi posledic splava, splava zaradi kontracepcije, podaljševanja življenj zmrznjenih embrijev ob umetni oploditvi, nepojasnjene zdravstvene težave zaradi potlačenih ran družbeno sprejemljivih praks splava, evtanazije, spremembe spola, plastičnih operacij, raka zaradi cepljenja, smrti zaradi cepljenja, spolnih zlorab itd. Vse neizrečeno in neozdravljeno je veliko poleno po glavi našemu človeštvu.
Ker je jasno, da je boj za dragocenost življenja v bistvu duhovni boj proti temnim silam zla, je vsak poklican, da vstane in vztraja. Pri tem naju spodbuja množica rešenih življenj v zadnjih letih, ki jim ne bi mogla biti priča.
Moški čustvujemo drugače kot ženske. Kako ste se pred leti soočali in prebolevali smrt sina Mateja v 18. tednu nosečnosti?
Tako je, kot moški sem žaloval drugače. Zaradi manjšega fizičnega stika z Matejem sem bil ob izgubi odmaknjen, minimaliziral sem stisko, se zamotil z delom. Izguba je pokazala vso resnico najinega odnosa v zakonu. Sam sem črpal (in sva črpala) iz vere v Božjo moč, ki lahko krhko posveti in zlomljeno na novo sestavi v nekaj neuničljivega. Samo Bog lahko iz največjih stisk ustvari najčudovitejše stvari.
Običajno si moški ne dovolimo žalovati, da bi pokazali svojo šibko stran, jokali in s tem vendarle sprostili bolečino. Ker je veliko stereotipov o trdnosti moških, nočemo biti dodatno breme. Izguba mi je morala priti do "živega". Brez ozdravitve ne bi mogel živeti polno in bi se mi to lahko poznalo v službi, pri vzgoji, v odnosih itd.
"Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?"
Ker me oblikuje kot moža in moškega. Moji moškosti daje vrednost in poslanstvo, da spoznavam, kaj je darovanje in moška moč za zaščito življenja. Omogoča mi sodelovati pri gradnji otrok v odgovorne in poštene sinove in hčere, ki bodo skrbeli za druge. Sodelujem v Božjem načrtu.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Z Darjo sva se spoznala pri urah solo petja in kljub starševstvu na polno sva tu pa tam ustvarjala solo ali zborovsko. Sedaj občasno zapojeva kot duet na pogrebu, poroki, kakšnem praznovanju. Igram kitaro, najraje električno. Zaradi programa Exodus že tretje leto kar redno telovadim v fitnesu, ki je glede na razpoložljivost časa zelo učinkovit način gibanja in ohranjanja zdravega templja Svetega Duha. Rad sem v delavnici, kjer kaj izdelam ali popravim.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Primanjkuje dela za skupno dobro in posledično za Božje kraljestvo. Več povezanosti in sodelovanja, ki ni obremenjeno z lastnimi interesi. Primanjkuje priznanja, da je Bog naš Stvarnik, in tega, da mu priznamo mesto doma (v družini), v službi in družbi. Dovoliti si biti idealist.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Pandemija in vsa norost, ki se je zgodila v dveh letih zaradi zapiranj, cepljenja, omejevanja in drugih pritiskov. Svet nikoli ne bo, kot je bil.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Z živim Bogom – evharistijo, s spovedjo, molitvijo, z zaupanjem prijateljev, pogovorih z ženo, premišljevanjem Božje besede in branjem knjig.
