Vprašanje bralca:
Žena me je zelo močno prizadela. Ne želim pisati, kako, ker preveč boli. Hkrati pa me še bolj boli in skrbi to, da sploh ne kaže nobenih znakov obžalovanja. Sicer pravi, da ji je žal, vendar pri njej ni nobenega čustvenega odziva, nobenih solza, kar bi pričakoval v takšni situaciji. Povsem hladna je, kot da se je to ni nič dotaknilo. Zgolj razumsko pravi, da ji je žal in da se zaveda, da ni bilo prav. Takšne je ne poznam.
Odgovarjata Drago in Sara Jerebic, zakonska in družinska terapevta:
Tovrstne odzive bi lahko poskusili razumeti s pomočjo t. i. psihološkega koncepta "okno tolerance", ki nam pomaga razumeti, kako obvladujemo svoja čustva in reakcije na stres.
Ta koncept opisuje območje čustvene stabilnosti, kjer smo se sposobni soočiti z izzivi na način, ki nas ne preplavi in nam omogoča, da ostanemo mirni, v neke vrste ravnovesju, ko občutena čustva še lahko obvladujemo.
Pod močnim stresom pa lahko zdrsnemo iz tega okna v stanje čezmerne čustvene vznemirjenosti ali v stanje pretirano zmanjšane čustvene odzivnosti oz. otopelosti – kot da bi se ugasnili. Obe stanji posamezniku onemogočata učinkovito obvladovanje čustvenih izzivov, ga oddaljita od povezanosti s samim seboj in od notranjega miru.
Najverjetneje je trenutno vaša žena zunaj njenega okna tolerance in je njen edini možni način obvladovanja sedanjega čustvenega stanja, da vsa občutja omrtviči. Gre za nezavedni in nenamerni odziv, ki se pojavi, ko se človek počuti ogroženega in gre v t. i. preživetveno strategijo.
Kar lahko vi sedaj storite, je, da jo kljub svoji bolečini in prizadetosti ne napadate, da bo lahko polagoma prišla iz te "nesvobodne anestezije", da bo prišla v stik z lastnim doživljanjem, šele potem se lahko začneta pogovarjati o vsem, kar se je zgodilo.
Drugi izziv, ki bo lahko prišel na vrsto pozneje, pa so vaje in strategije, ki lahko pomagajo njej in tudi vam glede širjenja okna tolerance, da bosta v prihodnje sposobna predelati vsa ta doživljanja, ne da bi se vklopila pretirano povečana ali pretirano zmanjšana čustvena aktivacija.
To so vaje, ki so lahko psihološke narave (dihalne vaje, vaje iz čuječnosti, meditiranje, zavedanje, prepoznavanje in ubesedovanje čustvenih stanj ...) kot tudi duhovne narave (molitev v tišini, premišljevalna molitev, izpraševanje vesti na koncu dneva – eksamen).
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
