Imate težave z odpuščanjem? 3 koraki, ki vam lahko pomagajo

"Nisem človek, ki bi gojil zamere." Če bi me to vprašali pred nekaj leti, bi zlahka odgovorila, da sem prizanesljiva oseba in da zamere niso nekaj, s čimer bi se obremenjevala.

A nato so se v mojem življenju zgodile določene stvari. Na površje je privrelo skrito neodpuščanje, ki sem ga potlačila in zadrževala v sebi. To je prizadelo ljudi, ki jih imam rada. Poleg tega sem spoznala, kako se moje neodpuščanje kaže v vsakodnevnem življenju.

Vsakodnevna molitev za odpuščanje mi je odprla oči za ljudi in dogodke, ki so me v preteklosti ranili. Ko sem se zavedla te bolečine, sem lahko začela iskreno odpuščati. Čeprav nisem pričakovala, da bo to vplivalo tudi na moje počutje, sem ob tem začutila novo lahkotnost in svobodo, za kateri prej sploh nisem vedela, da mi manjkata. Življenje se je resnično spremenilo.

Odpuščanje običajno ni nekaj, s čimer opravimo enkrat za vselej. Zahteva vztrajno delo in vsakodnevno prizadevanje. Zaradi zakrčenosti našega srca je pogosto treba večkrat odpustiti za pretekle bolečine. Poleg tega nas določeni ljudje v življenju znova in znova razočarajo ali nas celo namenoma prizadenejo.

Zaradi tega in drugih razlogov opažam, da se moje "neodpuščajoče vedenje" spet prikrade v moje življenje. Zato se moram redno in namensko posvečati procesu odpuščanja. Odpuščanje drugim in ta proces sam sta lahko precej abstraktna pojma, zato bom opisala, kako je to konkretno videti v mojem življenju.

Najbolj preprost in konkreten korak pri odpuščanju nekomu je, da glasno izgovorite: "Odpuščam (ime osebe)." Preprosto, vendar pogosto težje dejanje, kot se sliši. To ponavljajte vsak dan. Naj odpuščanje postane del vašega dnevnega ritma. Ko si vzamete čas za molitev ali trenutke tišine, si prizadevajte še odpustiti. To lahko storite tudi med katero od drugih vsakodnevnih dejavnosti, kot je umivanje zob, vožnja v službo, sprehod s psom.

Morda v sebi nosite bolečino, ki ste jo nenamerno potlačili. To je povsem naravno. Vendar pa je pomembno, da se naposled soočite s temi izkušnjami in jih ozavestite. Brez prepoznanja skrite bolečine ne boste vedeli, komu ali za kaj morate odpustiti.

Najprej moramo ozavestiti bolečino, priznati njeno prisotnost in njen vpliv na naše življenje, nato pa biti zmožni reči: "To me je prizadelo, vendar odpuščam tej osebi."

Zjutraj premislite o dnevu, ki je pred vami, in skušajte predvideti trenutke, ki bi vas lahko spravili v slabo voljo ali razburkali vaš notranji mir.

Na primer, morda že veste, da vas bo vznejevoljil pogovor s sodelavko, da bodo otroci presegli meje vaše potrpežljivosti, ali da bo mož zvečer odšel ven s prijatelji, kar bo v vas vzbudilo občutek jeze, saj boste morali sami poskrbeti za otroke.

Vzemite si nekaj trenutkov in se pripravite na te situacije. Vnaprej vadite odpuščanje, tako da si zamislite te interakcije. Premislite, kako se lahko odzovete z več umirjenosti in premišljenosti. Ta kratka jutranja vaja morda zveni zahtevno, vendar bo zagotovo prinesla pozitivne učinke.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Kaja Zupanc.