“Največja napaka je, da se glasbenik drži sam zase in drugemu ne privošči uspeha”

Samo Kališnik je najbolj bradati član skupine Fehtarji, ki ima glasbo v krvi. Njegova mama je legendarna Avsenikova pevka Joži Kališnik. Nič nenavadnega torej, da Samo kraljuje v kar dveh popularnih skupinah, poleg Fehtarjev je tudi strasten Kvatropirec. Je samosvoj in odločen človek, ki pusti vtis. Zakaj se je odločil pustiti redno službo? Odgovor je precej romantične narave in ga izveste v nadaljevanju.

Glede na to, da ste član Fehtarjev, kaj bi radi "sfehtali" od življenja? Katere vrednote se vam zdijo pomembne?
Največ mi pomeni notranji mir s čim manj stresa. Glede na življenjski stil in medijsko izpostavljenost je to včasih precej težko doseči. Nedvomno pa sta bistveni vrednoti tudi zdravje in ljubezen.

Že pri devetih letih ste prvič posneli skladbo. Se spomnite, katera pesem je bila? Morda Heidi ali Čuki, ki so bili med otroki tedaj zelo popularni?
Nič od tega, čeprav sem sicer poslušal oboje. Posnel sem neko rokenrol skladbo, seveda zelo poenostavljeno. Imel sem kasetar ter rekorder in se posnel na kaseto. Pravzaprav sva to izvedla skupaj s sestro, ona je najprej posnela klavir, jaz kitaro, oponašala sva tudi bobne, dodal sem še bas kitaro. To je bilo popolnoma začetniško in tega posnetka žal nimam shranjenega, se pa dobro spomnim procesa. Bilo je zelo zanimivo.

Ogromno sodelujete z glasbenimi kolegi, vidimo jih v vaših videospotih, mnogi glasbeniki so se lani udeležili tudi vaše poroke. Je mogoče v šovbiznisu zgraditi trdna prijateljstva?
Seveda. Tovrstna sodelovanja se mi zdijo pomembna. Največja napaka je, da se glasbenik drži sam zase in drugemu ne privošči uspeha. Včasih sodelovanje ni najlažje, a tega bi moral biti sposoben vsak glasbenik in avtor. Več ušes in umov lahko ustvari kvalitetnejšo skladbo. Iz teh sodelovanj se razvijejo prijateljstva, zato je to nedvomno prava pot.

Se vam je v šovbiznisu zgodilo kaj manj prijetnega?
Zgodilo se je že, da nas po korektno opravljenem nastopu kak organizator ni plačal. To bi sicer lahko preštel na prste le ene roke in to v vseh debelih 20 letih mojega glasbenega udejstvovanja. Ostalo pa ni niti omembe vredno.

Veliko igrate na porokah. Lani ste se tudi sami poročili z izbranko Jasmino (Jasmina je članica ženske skupine Chicas, op. n.). Kaj je bil tisti vzgib za poroko po kar nekaj letih skupne hoje?
Gre za klasični korak dveh, ki ugotovita, da si ustrezata. Nato pridejo tudi otroci. Zaenkrat jih še nimava, a verjamem, da bodo tudi ti prišli.

Jasmina je prava ženska zame, to sem vsekakor čutil že dolgo, a nisem se želel poročiti. Zakaj? Vsi, vključno z lastno materjo, so mi govorili: "Poroči se, da ne boš živel na koruzi." Menim, da je poroka stvar osebne odločitve, ki jo mora začutiti vsak sam pri sebi. Nihče drug ne more odločati o tem. Ko so mi ljudje nehali "težiti", sem vedel, da je čas za poroko. Tako mi tudi nihče ne more reči: "Tako si se odločil zato, ker sem jaz pritiskal nate." Naj poudarim, da sem se poročil zaradi sebe oz. naju z Jasmino.

Torej ste precej suveren človek …
Tako je.

Mama je pela pri Avsenikih. Koliko si bil star, ko je bila v največjem razmahu? Kako si doživljal to obdobje?
Mama je tisti čas res ogromno nastopala, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Bil sem precej majhen in obdobja njenega vrhunca se pravzaprav ne spomnim. Tam nekje do mojega tretjega oz. četrtega leta sta me vzgajali pretežno stara mama in mamina sestrična, saj je bil tudi oče veliko odsoten – delal je kot električar v Nemčiji.

Po tem pa je bila mami več doma, saj so Avseniki zaključevali kariero. Njeni nastopi so se sicer nadaljevali tudi po tem obdobju, saj je sodelovala z ansamblom Igor in zlati zvoki, nadalje pa še s citrarjem Miho Dovžanom, vendar je imela takrat precej več časa za svojo družino.

Glasba pa se vama s sestro ni zamerila. Oba sta tesno prepletena z njo.
Tako je, moja sestra Mateja že vrsto let uči glasbo na Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku, v kateri vodi tri otroške oziroma mladinske zbore.

Če je kdo poklicno veliko z ljudmi, ste to glasbeniki. Prek nastopov ste dodobra spoznali Slovence. Katere naše lastnosti imate radi in katere malo manj?
Všeč mi je, da so ljudje po Sloveniji načeloma precej sproščeni in odprti ter se znajo zabavati. Seveda pa je to odvisno od tega, v kateri pokrajini si. Na Štajerskem in Koroškem so ljudje zelo sproščeni, prav tako na Dolenjskem. Na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji pa imamo običajno malo več dela, preden se prava zabava začne.

Na Primorskem je po mojih izkušnjah treba malo bolje izbrati repertoar, saj vse ne deluje enako dobro. Narodnozabavna glasba tam kar malo zaostaja za drugimi pokrajinami.

Sicer pa zadnje čase opažam, da ljudje glasbo poslušajo malo "globlje", ne le površinsko. Ljudje se znajo poistovetiti z njo, pomembno jim je besedilo in čustva privrejo na dan. To mi je všeč!

Oba z ženo sta glasbenika. Kako odmislita svet šovbiznisa? Koliko je za vaju z ženo pomembna tišina ali kakšen sprehod v miru?
Ne dolgo nazaj sem pustil redno zaposlitev. Prej sem bil nedvomno preveč zaseden; skupnega časa zase in za Jasmino skorajda nisem imel. To se je k sreči spremenilo in zdaj si lahko precej lažje privoščiva krajše oddihe, na primer v toplicah ali na kakšni turistični kmetiji. Ti oddihi so nama pomembni, saj v tem času dejansko odmisliva svoje obveznosti in se lahko posvetiva samemu sebi oziroma nama.

Sicer pa greva za sprostitev večkrat na kakšen sprehod skupaj z najino labradorko Piko ali v fitnes. Še najbolj pa se sprostiva, ko se na skupni prosti večer uleževa na kavč in si pogledava kakšno komedijo.

Kako pomembna se vam zdi duhovna komponenta? Vaša mama je na tem področju precej aktivna.
Svojo mami imam zelo rad, vendar pa imava kar zanimiv odnos. Vse življenje se versko udejstvuje, po mojem mnenju kar malo preveč. Veliko se udeležuje romanj, preživi veliko časa z molitvenimi skupinami in za računalnikom, saj je napisala že precej duhovnih (in  drugih) knjig.

Mama me je vzgajala v močni krščanski veri, a od nje sem se malce oddaljil. Ostajam duhoven človek, imam pa svoja prepričanja. V Boga sicer verujem z vsem svojim bitjem, torej v enaki meri kot moja mama, vendar se z njo v mnogih segmentih ne strinjam. Obenem pa sprejemam njene drugačne poglede in je ne skušam spremeniti. Pri njej bi rad dosegel to, da se ne obremenjuje z mano in mi pusti svojo pot. Vendar ne more iz svoje kože, zato se na redni bazi zapletava v precej ostre debate. (smeh)

Po mojem mnenju mora vsak človek ugotoviti, kaj je zanj najbolje, kaj ga v življenju navdihuje in "dviguje", ne pa slepo slediti nekim smernicam, ki ti jih "vsiljujejo" z vseh strani.

Všeč vam je torej, da vam pustijo svobodo. Kaj vas še navdihuje pri ljudeh?
Zelo pomembna je iskrenost. Če je človek v stiku z resnico in tako čuti, vedno z lahkoto sprejmem njegovo mnenje, tudi če je drugačno od mojega. Stavim na iskrenost in na to, da pustiš drugemu biti tak, kakršen je. Rad sem v družbi s sprejemajočimi ljudmi.