Polna energije in vedno nasmejana Nika Svetlin vsak dan v Židanem popoldnevu prinaša veselje poslušalcem radia Veseljak. Glasba ji je bila položena že v zibelko, od malih nog pa jo spremljajo viže slovenske narodnozabavne glasbe. Zaupala nam je nekaj o svojih glasbenih začetkih, zabavnih trenutkih za radijskim mikrofonom ter spominih na dedka, ki ji še danes narišejo nasmeh na obraz ali prikličejo solze v oči.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Običajno imam dober spanec in se zbudim okoli sedme ali osme ure. Dan začnem umirjeno – ob jutranji kavi z malo riževega mleka in okusnem zajtrku. Zadnje čase mi je še posebej pri srcu avokadov namaz s čičeriko ali pa umešana domača jajčka.
Po jutranji rutini se uredim, začnem z delovnimi obveznostmi, nato pa se za piko na i odpravim še na sprehod, kar se mi zdi zelo pomembno. Moje delo je precej dinamično, zato mi ustrezajo dnevi, ko je ritem bolj umirjen. Kljub temu pa uživam tudi v tistih dneh, ko je urnik poln od jutra do večera.
2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
... imam občutek, da sem bolj produktivna. Zame se urejenost začne že pri osnovni higieni – urejena pričeska, nohti, lepa oblačila in podobno. Verjamem, da so lahko tudi trenirka in udobna oblačila videti zelo urejena.
Moje delo zahteva veliko mejkapa, zato resnično cenim dni, ko sem prosta televizijskih obveznosti in lahko pustim, da moja koža in lasje zadihajo.
3. Vas glasba spremlja že od malih nog?
Res je, prihajam iz glasbene družine. Moj oče Tomaž je imel ansambel s svojima bratoma, po mamini strani pa je bil dedek Franc Flere ljudski godec. Že od malih nog sem zelo rada pela, prirejala domače koncerte in se z očetom udeleževala njegovih nastopov ter različnih oddaj. Hodila sem tudi v glasbeno šolo za klavir – čeprav me takrat teorija ni kaj prida zanimala, so mi bile praktične ure veliko bližje.
Pri šestih letih sem na babičino pobudo po mamini strani prvič obiskala uro solo petja in bila takoj navdušena. Po nekaj letih sem začela redno obiskovati ure solo petja, ki jih obiskujem še danes! V osnovni in srednji šoli sem ogromno pela – imeli smo šolski bend in druge glasbene projekte.
Slovenska in narodnozabavna glasba sta me spremljali že od nekdaj, zato še danes rada in ponosno povem, da ima narodnozabavna zvrst posebno mesto v mojem srcu. S to glasbo sem odraščala.
4. Ste vnukinja izjemnega glasbenika Franca Flereta. Ali velikokrat prepevate dedkovo glasbo?
Pravijo, da šele ko nekaj izgubiš, zares spoznaš, kaj si imel. Ko se je dedi poslovil, sem šele začela zares dojemati, kakšen pečat je pustil v svetu narodnozabavne glasbe in koliko so ga imeli ljudje radi. Danes njegove skladbe poslušam še pogosteje kot včasih. Še posebej meni najljubšo – Ljubezen mamina. Tudi moj brat me velikokrat preseneti, saj čisto nepričakovano zavrti dedijevo Proti vasi.
Vedno znova začutim, da je imel dedi res poseben zven in drugačno tehniko igranja, nekaj, kar je bilo samo njegovo. To mi pogosto pravijo tudi drugi in lepo je slišati, ko se ga ljudje spominjajo po nečem tako lepem.
Kakšne spomine imate nanj?
Bil je zelo družaben in res ljudski človek. Ko smo ga z domačimi obiskali z mislijo na preprosto družinsko srečanje ali piknik, je bilo na koncu vse drugo kot to. Vedno je sedel na koncu klopi na terasi na Dolenjskem s kozarčkom domačega cvička v roki in telefonom ob sebi. Nikoli ne bom pozabila – preklical je kar celo vas! Nekdo je prinesel domač kruh, drugi domače meso, tretji še kak inštrument, saj je za harmoniko seveda poskrbel on.
Družinsko srečanje se je kmalu prevesilo v pravo mini veselico, kjer se je dobro jedlo, pilo, plesalo in veselilo. Ob takih trenutkih sem zdaj, ko se jih spominjam, res začutila, kako radi so ga imeli ljudje.
5. Letos ste skupaj s člani Ansambla Tomaža Rota ob materinskem dnevu celo posneli priredbo pesmi Ljubezen mamina. Kako ponosno ste se počutili v tistem trenutku in kakšni so bili odzivi vaših bližnjih?
Pobudnik tega projekta je bil Tomaž Rot, moj prijatelj in sodelavec. Z ansamblom so me povabili k sodelovanju in priznam, da takšne vrste povabil običajno zavrnem, saj si kot glasbenica želim ustvarjati bolj pop slovensko glasbo.
A ker imam zelo rada tudi domačo zvrst in ker gre za zapuščino mojega dedka, sem brez pomisleka rekla da. Vedela sem, da bo to nekaj, kar bo vsem nam ostalo v lepem spominu za vedno.
Komaj sem čakala, da novico povem mami in njenima sestrama Barbari in Marjetki. Vse so bile navdušene, ponosne in vesele, da ohranjamo njegovo glasbo živo. Želela sem, da v videospotu sodelujeta tudi mami Irena in babi Dragi, saj nihče drug ne bi bil bolj primeren za zgodbo, ki smo jo želeli prikazati, kot prav družina, ki mi pomeni največ. Če bi bil dedi še vedno z nami, verjamem, da bi bil izjemno ponosen.
6. Ste radijska in televizijska voditeljica na Veseljaku. Kateri je najlepši del vašega dela?
Najlepši del mojega dela je, da sta tako radijsko kot televizijsko vodenje prišla v moje življenje zelo spontano in nenačrtovano, vendar sem se v to delo zaljubila in ga res rada opravljam. Radio mi je prinesel ogromno dragocenih osebnih poznanstev, za katera vem, da mi bodo vedno prišla prav v življenju, in tudi najboljše prijatelje!
7. Bi delili kakšno zanimivo anekdoto, ki se vam je pripetila med delom?
Ena izmed zabavnih anekdot, ki se mi je zgodila med delom, je bila povezana z vremensko napovedjo. Vse, kar povemo na televiziji, si pripravimo sami, seveda ob pomoči producentov, in tako si tudi vremensko napoved vedno pripravim sama. Tisti dan pa me je sovoditelj malce presenetil – tik pred zdajci je namreč spremenil vremensko napoved in vnesel nekaj sočnih besed.
Ko sem stopila pred kamero in opazila spremembe, me je popolnoma presenetilo! Padla sem v smeh in ta trenutek mi je ostal v mislih celotne štiri ure vodenja. Ob vsaki vremenski napovedi tisti dan sem se komaj zadržala, da ne bi planila v smeh. To so tisti zabavni trenutki, ki naredijo delo na televiziji še bolj posebno! :)
8. Prepevate pa tudi na porokah. Kako doživljate te posebne trenutke v življenju ljudi?
Petje na poročnih obredih je zame zelo čustveno in intimno doživetje. Pari se na ta pomemben dan obkrožijo z ljudmi, ki jim največ pomenijo, zato je zame velika čast in hvaležnost, da sem lahko del te posebne zgodbe.
Velikokrat se zalotim, še posebej na cerkvenih obredih, ko nevesta s svojim očetom stopa proti oltarju, da se mi v očeh naberejo solze. Takrat jih raje kar zaprem, saj ne vem, ali bi lahko sploh zapela prvo pesem brez solz. To so čudoviti trenutki, ki jih nekoč želim doživeti tudi sama!
Loading
9. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Razhod mojih staršev je bil dogodek, ki se je zgodil, ko sem bila v svojih dvajsetih – v obdobju, ko sem se že dobro zavedala, kaj se dogaja, in vem, da sem zaradi tega kar hitro odrasla. Vedno so me zanimale globlje in bolj zrele teme in ta izkušnja je zagotovo prispevala k temu, kar sem danes.
Naučila me je iskrenosti, predvsem do sebe, sprejemanja odgovornosti in da se v življenju ne obremenjujem z nepomembnimi stvarmi. Slednjega se še vedno učim iz dneva v dan.
10. Biti ženska je lepo, ker …
... smo ljubljene in ker lahko ljubimo!
