Katedrala Notre Dame je odprta – kaj vse se je dogajalo

Ta konec tedna je v Parizu potekalo veliko slovesnosti ob vnovičnem odprtju in prvi maši v katedrali Notre Dame. Po petih letih intenzivne obnove so odstranili večino gradbenih odrov in opaž, kar je omogočilo, da je ta čudovita gotska zgradba znova odprla svoja vrata svetu.

Kot poroča ekipa ameriške Aleteie, se je 4.000 vernikov zbralo pred katedralo v neugodnih vremenskih razmerah, da bi sodelovali pri tem zgodovinskem odprtju. Kljub vetru in dežju so stali na mrazu, a so uživali v toplini dogodka.

Ob vnovičnem odprtju katedrale je zadonel čudoviti Emmanuelov zvon – ime, ki je v adventnem času še posebej primerno. Zvonu so se pridružili tudi drugi pariški zvonovi, skupaj pa so ustvarili mogočno zvočno praznovanje ob tej veličastni priložnosti.

Slovesnost se je začela z dramatičnim vstopom. Nadškof Laurent Ulrich je trikrat potrkal na ogromna vrata katedrale z leseno palico, izdelano iz strešnega tramu, ki so ga pred petimi leti rešili iz požara.

Ob trkanju je nadškof izrekel:

Ob odprtju katedrale je potekala procesija 113 praporov, ki so predstavljali različne župnije po Parizu. Prapore so nosili duhovniki in diakoni, oblečeni v oblačila, ki jih je oblikoval priznani francoski oblikovalec Jean-Charles de Castelbajac.

Prapori so simbolizirali veselje in čast, ki so ju ob tem dogodku čutili verniki. Visoko dvignjeni, da so jih lahko vsi občudovali, so bili vsak po svoje unikatni. Nekateri so prikazovali podobe Device Marije, drugi svetnike ali katoliške simbole, kot je škofovski križ.

Eden najbolj ganljivih trenutkov večera je bil stoječi aplavz gasilcem, ki so pomagali rešiti katedralo. V neusmiljeni bitki so tvegali svoja življenja, da bi zaščitili zgradbo in dragocene relikvije, s čimer so omogočili, da Notre Dame še naprej bdi nad Parizom in svetom.

Ko so gasilci korakali proti oltarju, jih je spremljal glasen aplavz množice, medtem pa se je na pročelju gotske katedrale prikazal velik napis "merci", kar po francosko pomeni hvala.

Eden ključnih trenutkov je bila posvetitev oltarja. Najprej so bile postavljene relikvije petih svetnikov, tesno povezanih s pariško cerkvijo: sv. Marie Eugénie Milleret, sv. Madeleine Sophie Barat, sv. Katarine Labouré, sv. Charlesa de Foucaulda in blaženega Vladimirja Ghike. Te relikvije so nato zapečatili v oltar.

Sledila je posvetitvena molitev in maziljenje oltarja s krizmo. Obred so sklenili z blagoslovom.

Pred vnovičnim odprtjem katedrale so se pojavljali pomisleki glede vstopnine v na novo obnovljeno zgradbo. Vendar je papež v sporočilu, ki ga je delil apostolski nuncij nadškof Celestino Migliore, zapisal, naj katedrala ponudi "velikodušno in brezplačno dobrodošlico" za ogromne množice, ki bodo vstopile skozi njena vrata.

Odprtje Notre Dame je bilo pomemben trenutek tako za katoličane v Franciji kot po svetu, hkrati pa tudi trenutek, ko so bili verni in neverni združeni v čudenju, radovednosti, hvaležnosti in upanju.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Kaja Zupanc.