Škotski pesnik Robert Burns je nekoč zapisal: "O kakšen dar nam je dal Gospod / da se vidimo takšne, kot nas vidijo drugod!" Pred nekaj meseci sem prejela prav takšen "dar", ko mi je kolegica zaupala, da se sodelavcem na njenem oddelku zdim izjemno zanimiva, celo nekoliko "skrivnostna". Takrat sem se temu smejala in ji rekla, da me morajo le malce bolje spoznati, pa se bo vsa skrivnostnost hitro razblinila.
Kljub temu sem se pozneje spraševala, kaj bi lahko imeli v mislih moji sodelavci. Prepričana sem, da je v meni kot osebi zelo malo skrivnosti, toda kot katoličanka živim in diham božanske skrivnosti in zagotovo se jih nekaj malega drži tako mene kot vsakega drugega katoličana.
Poleg tega sem kot spreobrnjenka in samska ženska ugotovila, da je moja pot včasih precej zapletena in polna zavojev, obenem pa osvetljena na nenavadne in čudovite načine. Zdi se mi, da smo samski katoličani morda v edinstvenem položaju: da pričujemo o življenju Duha, kako ima samsko življenje lastno ljubezensko zgodbo.
Govorim o katoličanih, ki so se tako kot jaz znašli samski zaradi okoliščin in ne po lastni izbiri. V življenju nimamo običajnih mejnikov, ki bi zaznamovali naše romanje, ni porok ali praznovanj ob rojstvu otroka, in zlahka nas premami mračna skušnjava, da bi na svojo življenjsko pot gledali kot na naključje, nase pa kot na zgolj ostanke, koščke niti, ki so izpadli iz vesoljne Božje tapiserije.
Toda pri Bogu ni naključij in v Božji ekonomiji ni odpadkov, zato mora biti prepletanje niti te tapiserije bolj zapleteno kakor preprosto tkanje zakonske zveze in posvečenega življenja. Če se vzorec zdi nejasen, morda potrebujemo nekoliko več časa ali razdalje, da odkrijemo svojo "določeno poklicanost", kot jo je imenoval kardinal Newman, ki je edinstveno zaupana samo nam. Samskost bolj kot katerikoli drug način življenja pričuje o posebnih značilnostih vsakega posameznika.
Kakšen vonj širi to pričevanje? Vsaka pot krščanskega življenja vključuje tako prednosti kot odrekanja, toda samsko življenje se pogosto obravnava le v smislu prikrajšanosti ali vsaj odsotnosti nečesa.
V čem so prednosti samskega življenja? Lahko ga razumemo kot svobodo, da živimo razsežnosti življenja Duha, ki so manj dostopne poročenim in tistim v redovnih poklicih. Sama opažam tri oblike te svobode:
1SVOBODA V MOLITVI
Samski imajo morda zahtevno poklicno življenje, vendar jim bolj ali manj nedoločeno osebno življenje omogoča, da se zlahka gibljejo s Svetim Duhom, podobno kot odprt prostor omogoča večji občutek zračnosti in gibanja v hiši.
2SVOBODA V ODNOSIH
Samski imajo čas in so dovolj prilagodljivi, da razvijejo globoka prijateljstva ter slišijo in se odzovejo na občutljive klice sodobnih ubogih, ki so morda telesno dobro preskrbljeni, vendar hrepenijo po razumevanju in spoštovanju.
3SVOBODA V DRZNOSTI
V nevarnem in pogosto hudobnem svetu so samski ljudje manj obremenjeni, če so poklicani, da se podajo v nove pustolovščine. Ne glede na tveganja, ki so z njimi povezana, tvegajo le sami sebe in lahko svobodno sledijo zvezdi, ki jim osvetljuje pot.
Ta seznam seveda ni najprimernejši način, s katerim bi lahko zajeli bistvo katoliške samskosti, ampak … To je zgolj poskus, kako opisati skrivnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
