Živeti po Božjem redu: red, prioritete in poslanstvo

Vsak človek, še posebej kristjan, je poklican, da v življenju ločuje dobro in slabo. Le tako lahko pelje svoje življenje po pravilih, ki si jih določi in ki ga ohranjajo v redu in ravnovesju.

Postavljanje prioritet zveni zahtevno. Kako se odločiti, kaj je zame najpomembnejše? Tako kot je Bog v nas zasejal najgloblja hrepenenja, je v naše srce postavil tudi poslanstvo. Prioritete so tisto, kar nam ga pomaga doseči in živeti. So že v nas, samo odkriti jih moramo. Razlikujejo se predvsem glede na različna poslanstva, ki jih živimo. Prioriteta študenta je fakulteta, prioriteta matere so otroci, prioriteta duhovnika je molitev.

Da bi nas prioritete vodile k Bogu in da bi znali prepoznavati tisto, kar nas oddaljuje od njega, moramo stopati po poti duhovnega življenja, ki je nenehen proces novega začenjanja. Začeti znova pomeni vedno znova oblikovati prioritete, ki nam omogočajo srečanje s samim seboj in s svojo resničnostjo. Klemen Balažič je o prioritetah spregovoril na večeru katehez z naslovom Srečanja z Bogom, ki jih enkrat na mesec vodi na Rakovniku.

Pokazal je na pomembnost ločevanja. Kot je Bog v drugem dnevu stvarjenja ločil vode na tiste nad in tiste pod obokom, moramo tudi ljudje najti svoj "obok" in ločiti dobro in slabo. Latinska beseda za obok je firmamentum in pomeni nekaj trdnega, kot je trdna naša odločitev za dobro.

Naš Bog ima rad red. Vodo, ki je v Svetem pismu simbol življenja in simbol smrti, loči na samem začetku, pri stvarjenju, in tudi kasneje, ko Izraelci prečkajo Rdeče morje. Ko se vode ločijo, gredo lahko ljudje varno čez in voda življenje ohrani, ko pa se vode spet združijo, pod seboj pokopljejo Egipčane. Bog vedno poskuša svet urejati in je, kot pravi Pavel v Pismu Korinčanom, "Bog miru, ne Bog zmešnjave".

Tudi človek je poklican k temu, da gradi red, saj nered ruši človeka. Prioritete so koordinatni sistem našega življenja, dajejo mu trdnost, stabilnost in smer. Kdor si v življenju postavi prioritete, ga ne zanaša, kot listje nosi veter. Le z njimi dosega harmonijo.

Klemen Balažič je v svoji katehezi omenil tudi razlikovanje med nujnimi in prioritetnimi opravili. Nujna opravila so lahko dobra, ampak niso zares moja. Če delam po prioritetah, delam načrtno in dobro, ker vem, zakaj nekaj počnem, če pa delam tisto, kar je nujno, večkrat le lovim lasten rep.

Prioritete me vodijo k cilju, nujnosti pa le h kratkemu predahu. Ko izpolnjujem prioritetna opravila, v teh dejanjih vidim smisel, in ravno smiselnost početja daje človeku zadovoljstvo. Zavedam se, da izpolnjujem večji načrt in delam majhne, a vztrajne korake na svoji poti.

Pri izpolnjevanju svojega poslanstva moramo biti vztrajni in potrpežljivi. Tako kot kmet, ki na polju posadi sadike in jih neguje, moramo tudi mi svoje prioritete oblikovati z ljubeznijo in vztrajnostjo. Večkrat se zgodi, da rezultati naših prizadevanj niso takoj vidni, ali pa na poti naletimo na preizkušnje, ki nas omajajo.

Takrat je pomembno, da se spomnimo, da je za vsako pomembno in dobro stvar potreben trud in zaupanje v Božji načrt, ki je včasih nerazumljiv. Tako krepimo svoj notranji mir in se nenehno vračamo k temeljem, ki nas povezujejo z Bogom.

"Kaj je resnično moje, kaj je Božji načrt zame?" je vprašanje, s katerim odkrivamo svoje poslanstvo in prioritete. S krstom smo kristjani znova rojeni v poklicanosti živeti v skladu z Božjim načrtom. Celo Jezus, ki je bil Božji Sin, je živel po Očetovem načrtu, še več – vanj je zaupal do konca, do smrti na križu. Simbolika krsta in vnovičnega rojstva nam pomaga razumeti, da je vsak začetek lahko tudi priložnost za očiščenje in obnovo. V tem procesu je pomembno zavedanje, da je naš resnični cilj biti v izpopolnjujočem stiku z Bogom.

Ena izmed prioritet kristjana je zagotovo tudi molitev, ki ni le ponavljanje besed in stavkov, ampak temelj našega duhovnega življenja. Je stik stvari s svojim Stvarnikom. Tudi v molitvi lahko prepoznamo, kaj so prioritete našega življenja, in prav molitev nas vodi k spoznanju, kaj je tisto, kar nas povezuje z Bogom, kaj nas usmerja in daje našemu življenju trdnost. Molitev nas osvobaja kaosa in nam pomaga živeti Njegov mir.

Za duhovno življenje je pomembno, da znamo ločiti, kaj je pomembno in kaj ni, kaj nas vodi k Bogu in kaj nas od njega oddaljuje. S pomočjo duhovnega razločevanja ljudje prepoznavamo Božji načrt in iščemo poti, ki nas vodijo k polnemu življenju. Sprejemanje svojih prioritet in usmerjanje v pravo smer je ključ do tega, da dosežemo tisto, za kar smo bili poslani na svet.

Kateheza na temo prioritet z naslovom Izogibajmo se ponaredkom je bila del sklopa Srečanj z Bogom, ki so na Rakovniku enkrat na mesec že sedem let, namenjena pa so študentom in mladim odraslim.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.