V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. Ta navedek iz Janezovega evangelija smo vsi slišali že mnogokrat. Tudi jaz. Ga pa prej nisem dojemal tako močno kot v zadnjem času. Do pred kratkim, ko so me te evangeljske besede res pošteno zadele.
Spreletelo me je
Imam privilegij, da je v moji službi kapela. Na njenih vratih je napisana prva poved omenjenega apostolovega zapisa. In ko sem šel nekoč po hodniku mimo, me je spreletelo. Kakšno mogočno sporočilo predstavlja za nas, ki se s svojo besedo predstavljamo v javnosti. S svojimi zapisanimi ali izrečenimi besedami lahko bodisi spodbudim, dvignem ali pa potlačim, zavedem na desetine, stotine, tudi tisoče ljudi. Sem zvest resnici ali zavajam, gradim mostove ali razdvajam, pišem pošteno ali nagajam.
Pristna beseda vselej privlači, nikoli ne odbija
To ne velja le za novinarje, urednike, voditelje, pisatelje, moderatorje, ampak za vsakogar izmed vas, nas. V službi, družini, med prijatelji, na kavi, kjerkoli. Pristna, žlahtna, živa beseda, četudi jo je kdaj težko slišati, na dolgi rok vselej privlači, ne odbija. Prava beseda, lahko tudi spoštljivo kritična, ob pravem času na pravem mestu.
Če bi za to vsi vlagali svoje napore, če bi se res iskreno in vztrajno trudili temu čim bolj približati, bi bilo konfliktov manj, o tem sem prepričan. Se je pa za to treba naučiti kvalitetno ubesedovati svoja občutja in mnenja, predstave. Prosimo torej Svetega Duha, da bi ob življenjskih izzivih vselej našli najbolj pravšnje in modre besede za situacije, v katerih se bomo znašli.
Besedilo je bilo najprej objavljeno v Glasu župnij Sostro in Javor.
