"In glej, Gospod je šel mimo, velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale, je bil pred Gospodom; a Gospod ni bil v viharju. Za viharjem je bil potres; a Gospod ni bil v potresu. In za potresom ogenj; a Gospod ni bil v ognju. Za ognjem glas rahlega šepeta." (1 Kr 19,11-12)
Manj je besed, lažje je
Mnogi svetniki so pisali o tišini. Ob pogledu na Marijo so hitro ugotovili, da molk vodi v srečanje z Bogom. Poslušanje Boga in razmišljanje o Besedi, ki nam jo daje. Nekateri so se zatekli v puščavo, drugi so ure in ure častili Najsvetejše. Tišine so se učili od Marije – Matere tišine.
Marija ni učila, ni pridigala, ni oznanjala, kot so to počeli apostoli. V Svetem pismu najdemo le nekaj stavkov, ki jih je izrekla. Tudi sedaj je tako. Tam, kjer se prikaže, se osredotoči le na najpomembnejše in nam prenese le bistvo. Kliče k pokori in molitvi rožnega venca.
Če si jo vzamemo za zgled, se bomo naučili, kako pomembno je, da znamo ohranjati tišino. Manj je besed, lažje je.
Kako pridobiti vrlino tišine?
Vsak dan izgovorimo na tisoče nepotrebnih besed. Govorimo o vsem in o ničemer, ne pomislimo pa na to, koliko to škoduje naši duši. Jezus opozarja, da se grehu ne moremo izogniti z govorjenjem. In dodaja: "Vaš govor naj bo 'da', 'da', 'ne', 'ne'; kar je več kot to, je od hudega," (Mt 5,37). Toda kako pridobiti vrlino tišine?
Sveti Maksimilijan je priporočal, "da nenehno bdite nad seboj in govorite samo tisto, kar je treba, da se stvari opravijo". Morda je vredno pogledati v lastno dušo. Kako je videti? Ali ni polna dilem, uničujočih sodb, strasti, dilem in skrbi? Vse to prispeva k notranji tesnobi.
Pri tem je treba poudariti, da hrupa ne povzroča le govor, ampak tudi vpadljiva oblačila, neprimerno vedenje, pretirane geste in celo ponižujoč pogled.
V tišini kot Marija
Morda je torej čas, da se začnete hraniti s tišino. Iz enega preprostega razloga: "Bog prebiva v tišini. Zavit je v tišino," (kardinal Robert Sarah). Možnosti sta samo dve – lahko pobegneš pred tišino ali pa se vržeš vanjo z ljubeznijo.
Že same besede so lahko kdaj moteče, po dolgem pogovoru pa se preprosto obrabijo in priplavajo na površje. Dialog nas začenja utesnjevati, besede pa so malenkostne. In čeprav včasih prinašajo tolažbo in pomoč, je tišina privilegiran prostor, v katerem se rodi Kristus.
Kardinal Sarah dodaja, da "ni dovolj molčati. Postati moraš tiho." In do takega stanja te lahko vodi samo Sveti Duh, ki ti daje Marijo za učiteljico samote in tišine. Naučila vas bo premišljevati o Gospodovih besedah. Vodil vas bo skozi vse skrivnosti svetega rožnega venca, da boste v trenutkih trpljenja stali pod križem. V tišini. Brez upora. In brez pritoževanja.
Čez nekaj časa boste ugotovili, da vam tišina daje svobodo, po kateri hrepenite, in mir, po katerem hrepenite, prihaja iz tišine. Življenje postane preprosto, a hkrati globoko. Vse, kar potrebujete, je pogled na Gospoda in kratko dejanje molitve: "Jezus, zaupam vate." Postali boste kot kanaanska žena, ki tiho prosi: "Gospod, pomagaj mi."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
