“Ženske moramo poudariti svojo ženstvenost, ne seksapilnosti”

V oddajo Reflektor je v goste prišla Cecilia Fink Cerar, žena, mama petih otrok in predavateljica o bontonu, ki nam je prijazno predala vrsto konkretnih nasvetov, kako se obnašati v določenih situacijah. Povedala je, da je bonton veliko več kot le vrsta pravil in da mu delamo krivico, če ga omejimo le na pravila, kaj smemo in česa ne smemo.

"Bonton je veščina, orodje, ki nam pomaga pravilno komunicirati v danih situacijah in v družbi na splošno. Bonton nam pomaga sobivati in izkazovati spoštovanje sogovorniku in tudi sebi." Čeprav včasih ljudi, ki bonton jemljejo resno, razumemo kot nesproščene in celo "zategnjene", nam v resnici prav poznavanje pravil bontona da sproščenost, saj vemo, kako se pravilno vesti.

Dobra novica je, da se bontona vedno lahko naučimo, najlepše pa je, če se z njim srečujemo že od malih nog, doma. Tam se naučimo obnašanja za mizo in pravil komunikacije s svojimi starši in sorojenci. "To je vseživljenjski trening", pravi gospa Cecilia.

Ustavili smo se ob vprašanju prvega srečanja z nekom, pri komur želimo pustiti dober prvi vtis. "Pomembno je, da vemo, koliko je ta oseba stara in kakšen je njen položaj. Če spoznamo nekoga, ki je naš vrstnik, se bomo obnašali zelo drugače, kot če gremo na razgovor. Tam najprej pozdravi tisti, ki prvi vstopi v prostor. Prednostna pravila nam povedo, da roko poda ženska moškemu, starejši mlajšemu. V bontonu poznamo skupine, ki imajo prednost, vsebuje veliko hierarhije, a ne v smislu nadvlade, pač pa v smislu prednosti nadrejenim, starejšim ali ženskam, ki izhaja iz naše zahodne družbe."

Pravila so torej taka, da podrejeni prvi pozdravi, nadrejeni pa prvi poda roko; prav tako roko poda starejši mlajšemu, mlajši pa prvi pozdravi. Pri prvem vtisu je pomembno tudi, da se zavedamo, da smo ljudje zelo vizualna bitja, zato sta bistveni tudi naša telesna govorica in obleka, ki sta naš zunanji izraz.

Vsi poznamo rek, da obleka naredi človeka. Naša gostja je izpostavila, da ni pomembno, v katere znamke smo oblečeni, ampak je v vsakodnevnih situacijah bolj pomembno, da se zavedamo, kaj komuniciramo s svojo zunanjostjo ljudem, s katerimi se srečujemo. Odsvetovala je preveč oprijeta, prekratka, prosojna in preveč ohlapna oblačila.

Od tega, kako smo oblečeni, je odvisno, kako nas bodo drugi ljudje gledali in dojemali. "Ženske moramo poudariti svojo ženstvenost, ne seksapilnosti. Moški morajo paziti na splošno urejenost. Živimo namreč v času, ko je zelo pomembno, da nam je udobno, a trenirke niso vedno primerne."

Gospa Fink Cerar je spregovorila tudi o primernem oblačenju malčkov za v vrtec. "Otroci se morajo v vrtcu počutiti udobno. So pa druge situacije, različna praznovanja, ko se vsi, tudi otroci, oblečejo bolj svečano."

Ko se odpravimo na poseben dogodek, je še bolj pomembno, kako se oblečemo. Ko se udeležimo pogreba, je prav, da se oblečemo v temne barve in s tem izkažemo spoštovanje do umrlega in svojcev. Če s svojimi dejanji izhajamo iz empatije, skoraj gotovo ne bomo zgrešili.

Dotaknili smo se tudi bontona v restavracijah. "V restavraciji nismo sami in diskretnost do drugih je pomembna, prav tako pa moramo biti pozorni na primerno komunikacijo z osebjem. Na prijazen, vljuden način lahko povemo tudi, kaj nam ni všeč."

Vedno, v vsaki situaciji moramo uporabljati določena prednostna pravila, se truditi razumeti situacijo in izkazovati spoštovanje. Slovenci lahko postanemo bolj pozorni, lahko bolje vidimo človeka. "Da mu lahko izrazimo spoštovanje, ga moramo najprej opaziti! Tu lahko naredimo korak naprej."

Prostor za izboljšavo naša gostja vidi tudi pri bontonu v prometu in za mizo. Pri obrokih moramo biti bolj pozorni na prisotnost komolcev na mizi, kar kaže na nespoštovanje do hrane in sočloveka, s katerim smo za mizo, ter na podajanje, ki je bolj spoštljivo od stegovanja. Včasih imamo težave tudi z vikanjem in tikanjem, ki ju uporabljamo preveč svobodno.

Oglejte si celotno epizodo:

Prav v decembru nam znanje bontona lahko polepša praznike, saj nas čaka kup družabnih dogodkov. Spomniti se moramo na pravila in običaje prazničnih voščil, ki so lahko stisk roke, objem ali poljub na lice, odvisno od sogovornika. Pri obdarovanju je pomembno, da izhajamo iz želja obdarovanca, ne iz svojih. Prav je, da darilo sprejmemo odprtih rok in ga odpremo – s tem izkažemo hvaležnost za pozornost. Pri mizi se spomnimo na to, da se pri bolj svečanih dogodkih pri večerji začne pribor jemati od zunaj navznoter.

Gospa Cecilia je spregovorila tudi o uporabi mobilnih telefonov, ko smo v družbi. "Glavno vodilo je, da ima prednost tisti, s katerim imam lahko očesni kontakt," je povedala. Telefoni so dandanes povsod in večkrat ovirajo našo komunikacijo s soljudmi. Ne znamo si več vzeti časa, ki bi bil posvečen samo ljudem, s katerimi sedimo za mizo. Samo prisotnost telefona na mizi spremeni našo komunikacijo, ker s tem drugi osebi sporočamo: "Sicer si zanimiva oseba, ampak mogoče me bo poklicalo kaj bolj pomembnega od tebe." Ker je to realnost, s katero živimo, je ključno, da pri sebi ustvarimo določene meje, ki se jih potem držimo.

Omenili smo tudi bonton v cerkvi. "Ko stopimo v cerkev, stopimo v neko posebno situacijo," je povedala naša gostja. "Prihajamo pred Kralja!" Obnašati se moramo, kot veleva bogoslužje. Lahko smo praznično, tudi pisano oblečeni. Ker je prav, da verska vzgoja poteka od malih nog, je razumljivo, da k maši pridejo tudi družine z majhnimi otroki, vseeno pa morajo paziti, da se otroci umirijo in ne motijo preostalih vernikov.

Oddajo smo sklenili z vprašanjem, kje je meja med pristno prijaznostjo in pretirano vljudnostjo. "Pri prijaznosti gre za zavestno odločitev," je odgovorila gospa Cecilia. Odgovoriti si moramo na vprašanje, zakaj si želimo biti prijazni in razumeti svoj namen. Vsekakor se moramo truditi za spoštljivo in prijazno komunikacijo. "Ne pustimo, da standardi padejo predaleč. Tudi v dobi, ko ni veliko avtoritet in pravil, ohranjajmo kakovostno sobivanje in komunikacijo. S tem si izkazujemo, da smo ljudje," je sklenila naša gostja.