V zvezi s priimki in njihovim izvorom nam je podal nekaj pojasnil Tino Mamić, zgodovinar in novinar, ki s soprogo izdeluje družinska drevesa in analizira priimke. Pred kratkim je v samozaložbi izdal knjigo o izvoru in pomenu 99 slovenskih priimkov.
"Med slovenskimi priimki je nekaj takšnih, ki so nastali v povezavi s prazniki. Na primer: Kurent po kurentu, Pust po pustu, Sabotič po soboti. Za božič pa to ne velja, čeprav bi pomislili, da sta priimek Smrekar in Božič praznična. Priimek Božič je namreč iz osebnega imena, ne iz praznika, ki se imenuje mali Bog, božič. Po moji pameti bi zato morali praznik Božič pisati z veliko, tako kot bi se pisalo osebno ime Božič."
"Enako velja za Valentinovo ali Martinovo, ki so ju slavisti prav tako pomanjšali. Dan sv. Silvestra je po mojem mnenju Silvestrovo, ne silvestrovo. Če slavimo Martina, ne pa martina, potem slavimo tudi Božič, ne pa božič, mar ne?" uvodoma deli svoja razmišljanja ter nadaljuje:
"Svetovno gledano je največji praznik novo leto, ki ima tri svete večere. Gre za praznik rojstva Boga: 25. decembra se je rodil Jezus Kristus, 1. januarja so ga obrezali in prinesli v tempelj, 6. januarja s poklonom svetih treh kraljev pa razglasili vsemu svetu. Iz svetnikov, ki praznujejo v adventnem in božičnem času, imamo veliko priimkov, ki so nastali iz teh svetniških imen: Miklavž, Miklavčič, Silvester, Adam, Adamič, Štefan, Stepančič, Miha, Mihovec, Boltežar, Boltar, Gašper, Gašperut …"
V Sloveniji je lani živelo pet žensk z imenom Jelka Božič. Človeka, ki bi se imenoval Božo Smrekar, pa trenutno ni nobenega.
Priimek Smrekar je veliko starejši od mestnega običaja postavljanja okrašene božične smreke, saj je nastal okoli leta 1420, v Sloveniji pa so prva božična drevesa začeli krasiti debelega pol tisočletja pozneje.
Priimek Božič je izvorni priimek tudi za mnoge izpeljanke s tem korenom besede: Božiček, Božičnik, Božičko, Božić in Božič.
Naj že na začetku razjasnimo dilemo v zvezi s slovenstvom priimka Božič. Zmotno je misliti, da so vsi priimki s končnico -ič neslovenski. Pravzaprav je ta končnica najpogostejša med slovenskimi priimki. Je pa res, da je prenekateri Božič bil nekoč Božić, a se je prilagodil slovenskemu pravopisu in si dodal še drugo polovico strešice.
Končnico -ič imajo besede pomanjševalnice. Mali Martin je bil Martinčič. Lahko pa je to končnico dobil tudi sin Martina, Martinčič. Božič tako pomeni sin Boga ali mali Bog.
Veliki jezikoslovec dr. Pavle Merku je razložil, da Božič izhaja preko hipokritika Božo ali Bogo, iz imen Božidar, Božislav, Bogodan, Bogolep, Bogomil ipd. Povedano preprosto: gre za ljubkovalno ime, ki ga je nekdo dobil po očetu. Neki Bogo je imel sina, ki so ga klicali Božič v pomenu mali Bogo.
Božič je eden od slovenskih najstarejših priimkov. Najdemo ga v Trstu, kjer so priimki nastali kmalu za Benetkami, še preden so začeli uporabljati priimke v osrednji Sloveniji ali zahodni Evropi. V tržaškem stolnem arhivu je leta 1359 nastal zapis, ki ga je odkril Pavle Merku: Per mortem Dominici Boxichi. Takrat že blagopokojni Dominik Božič je tako najstarejši Božič na svetu.
Zelo star, iz leta 1488, je tudi zapis Lenarta Božiča na južnem Koroškem v današnji Avstriji, ki ga navaja Bertrand Kotnik: Lienhart Bosiz.
Veliko božičnih priimkov je povezanih s svetimi tremi kralji. Priimek Gašperin, Gašperlin, Gašpar in mnogi drugi so nastali iz osebnega svetniškega imena Gašper. Ime izhaja iz latinščine, Gasparus ali Casparus. Koren besede pa je aramejski: ghizbar pomeni zakladnik. A tudi aramejska beseda ima svojega prednika, perzijsko besedo gazbar, ki pomeni človeka, ki nosi zaklad.
Gašper je prvi iz trojice modrih z Vzhoda. Po eni razlagi je belopolti Gašper Evropejec in po izročilu pokopan ‒ grob kraljevske trojke častijo v znameniti gotski katedrali v Kelmorajnu ali v Kölnu, kot to nemško mesto ob Renu poimenujemo danes. Druga razlaga govori, da je bil Gašper zgodovinska osebnost.
Sv. Tomaž Akvinski ga omenja kot kralja Gondofara, Parta na čelu indopartskega kraljestva, ki ga je sam ustanovil leta 20 po Kristusu z osamosvojitvijo od partskega kraljestva. To pomeni kakih 25 let po obisku Betlehema. Kraljestvo je bilo v sedanjem Iranu in Pakistanu. Gondofar je umrl okoli leta 46 po Kristusu.
Mnogi priimki so nastali iz imena Miha, kot se je imenoval tudi eden od treh modrecev. Večina priimkov je sicer zaradi nadangela Mihaela, nekaj pa jih je verjetno tudi zaradi kralja Mihe ali Melhiorja.
To je bil najstarejši mag, bradat in sivolas. Je predstavnik jafetidov, potomcev Jafeta, enega od treh Noetovih sinov, očetov treh skupin narodov (Jafet, Ham in Sem). Jafetidi so Indoevropejci, torej predniki bele rase. Perzijski kralj Melhior je Jezusu prinesel zlato, kraljevski dar. Ime je hebrejsko in pomeni kralj luči. Melekh pomeni kralj in luč.
Tudi po temnopoltem kralju Boltežarju imamo veliko priimkov: Boltežar, Bolta, Boltin, Bolte … Ime izhaja iz dveh hebrejskih imen: Belšaccar v pomenu besede Bel, varuj kralja ali Beltšaccar v pomenu naj varuje svojo ženo."
