1. Ker znamo skrbeti za svoje simbole
V obdobju med svetovnima vojnama je Triglav spadal pod Kraljevino Jugoslavijo, a je bil tik na naši meji s Kraljevino Italijo. Italijani so takrat vsake toliko hodili na naš Triglav in Aljažev stolp prebarvali iz bele, modre in rdeče v italijanske barve (bela, zelena, rdeča). Slovenci so stalno popravljali zeleno barvo nazaj v modro in skrbeli, da je naš simbol ostal čist. Sedaj je stolp sicer pobarvan na prvotno sivo barvo, a vredno se je spomniti požrtvovalnosti in borbenosti Slovencev (skoraj točno) sto let nazaj za naše simbole. Bi danes na ulici ustavili človeka, ki tepta slovensko zastavo?
2.Ker lahko v istem dnevu stojiš na vrhu Triglava in se kopaš v Piranskem zalivu
Če z Rudnega polja na Pokljuki ob polnoči pričnemo hojo na Triglav, prispemo tja okoli 7. ali 8. ure zjutraj. Na vrhu opravimo planinski "krst", pri katerem moraš dati glavo in trup v Aljažev stolp, medtem pa te mora nekdo, ki je že bil na Triglavu, po zadnji plati trikrat udariti z vrvjo ali lesom. Triglav kot narod še vedno cenimo in spoštujemo.
Če se zatem odpravimo v dolino, kamor prispemo okoli 15. ali 16. ure, se lahko usedemo v avto in se po približno dveh urah vožnje do Izole okoli 18. ure vržemo v slovensko morje. S tega zornega kota Slovenija deluje majhna, a v resnici v sebi skriva premnoge kotičke, dolinice, stavbe, ljudi, misli, zgodbe, ki bi jih lahko raziskovali več življenj. In kako mi more nekdo reči, da je igrica bolj zanimiva kot resničnost? Takemu bi se dalo reči: "Dečko, ti resničnosti sploh poznaš ne. Če bi jo, igrice ne bi več niti povohal."
3.Ker Slovenec ob napadu tuje sile ni bežal, pač pa se je postavil zase, kakor je vedel in znal
Četudi smo Slovenci zelo prestrašen narod, ki ima navado raje čakati na pomoč kot pa sam sebe potegniti iz jarka, pa smo v odzivih na krizne situacije koordinirani in usklajeni. Tu govorim zelo posplošeno in v okvirjih, saj skušam videti pravilo (izjeme namreč samo potrdijo pravilo). Morda se sliši malce morbidno v teh prazničnih časih, a meni osebno je pomembno vedeti, da moj narod ni strahopeten in da lahko nanj računam tudi takrat, ko bodo časi težki. Pa smo Slovenci danes tudi tako hrabri kot Slovenci včeraj? Tako stanovitni?
4.Ker naša himna slavi življenje VSEH narodov in ne poveličuje našega nad vse ostale
Prešernova ljubezen do slovenskega naroda presega meje naše države. Slovenci prav zaradi njegove širine in zmožnosti ljubiti vse narode v naši himni ohranjamo to sposobnost sobivanja s še tako različnimi narodi in udejanjamo slogan Evropske unije - združeni v različnosti. Izzivam vas, da preiščete himne današnjih držav in narodov ter poiščete tako, ki bi izrecno slavila vse narode. Namig: ne boste je našli. Samo Slovenci smo tako misel in čustvo vzeli za svojo središčno: na to sem izmed vsega najbolj ponosen. Zato himno pojem s ponosom in zanosom. Za to sem pripravljen tudi umreti.
5.Ker se veselimo ob plesu in petju in ne ob drogah
Pevski zbori še danes živijo in ohranjajo pristno veselje do ne samo samega petja, pač pa tudi do petja v skupini, kar je veliko težje kot peti sam. Pevec dobro ve, kako težko je ujeti harmonijo: basi, baritoni in tenorji morajo vsak držati svojo linijo in se držati svoje linije, note, sicer se zruši celotna pesem. Šele ko vsak prispeva svoj delež, takrat se ustvari skladnost.
Turisti samo strmijo, ko obiščejo kakšno od naših veselic, saj niso vajeni takih skupnosti in tako veliko ljudi v vasi, ki se poznajo med seboj in skupaj plešejo. Od srečelova za otroke do fantovskih povabil dekletom k plesu, vrtenja zakoncev in sreče starostnikov ob plesu in veselju še danes zaznamujeta vsakdanje poletno življenje mlajših in starejših Slovencev, ki so veseli, da živijo. Kdor pôje, dvakrat moli. Kolikokrat moli pa Slovenec, ki pojoč pleše?
