Matej Skubic je po poklicu mizar, doma iz Zaloga pri Škofljici, sicer pa tudi mož in očka. Les je material, ki ga navdušuje že od mladih let in prav to navdušenje je vodilo do odločitve, da po zaključeni osnovni šoli izobraževanje nadaljuje na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Takrat je kot večina nadobudnih srednješolcev svoje spretnosti preizkušal z izdelavo šolskih lesenih izdelkov, pozneje pa z izdelavo in montažo pohištva.
Kljub temu da izdelovanje in umeščanje pohištva v prostor zahteva določeno mero ustvarjalnosti, je zgolj z delom na tem področju težko izrazil svojo "umetniško" plat, zato je sčasoma začel razvijati zanimanje za manjše, na začetku predvsem lesene izdelke, kot so uhani, ogrlice, obeski, manšetni gumbi, kravatne sponke, lesena pisala ipd., zadnja leta pa se je navdušil tudi nad izdelavo jaslic.
Kdaj ste postali tako navdušeni nad jaslicami?
Jaslice sem začel izdelovati leta 2020. Kot je znano, smo bili takrat veliko doma in je bilo tudi časa za razvijanje ter uresničevanje idej več. Rodilo se je veselje in od takrat sem vsako leto izdelal ene.
K temu, da sem jaslice izdelal sam, me je gnala ravno izredno skopa izbira jaslic v večjih trgovinah in trgovskih centrih. Večina predmetov je tuje izdelave, iz različnih plastičnih mas. Gre za masovno proizvodnjo in temu primeren je tudi izgled.
Kako se spominjate božičnega časa, ko ste bili še otrok? Ste že takrat sodelovali pri postavljanju jaslic?
Verjetno se vsak ob omembi jaslic spomni na svoje otroštvo in božični čas, na vse običaje, ki so spremljali praznovanje božiča, na čarobnost in domačnost. Na žalost je tega zaradi hitrega tempa življenja in pritiska potrošnje vedno manj. Tudi mene jaslice spominjajo na otroštvo, zimski čas, ko so bile še prave zime in pokrajina za božič zasnežena.
Spomnim se, kako smo se pripravljali na čarobni mesec december, na ata in mamo (t. j. stara starša, ki jim v naših krajih pravimo ata in mama), ko smo skupaj nabirali mah. Prva opravila so se začela že v novembru in stopnjevala pričakovanje do trenutka, ko smo dejansko začeli s postavitvijo jaslic.
Prvi spomin, ki se prebudi v mojih mislih, je stara kmečka hiša, še vedno se spominjam vonja na hodniku hiše, v kateri je bila krušna peč, na kateri se je tudi sušil nabrani mah. Zvečer je mama iz stare omare prinesla škatlo s starimi glinenimi figurami, ki jih hranim še danes. Ta občutek bi želel ljudem pričarati s svojimi izdelki. Želim si, da bi izdelki izžarevali domačnost, toplino in v ljudeh še dolga leta vzbujali lepe spomine.
Kje iščete navdih za svoje ustvarjanje?
Za mene osebno so jaslice en velik skupek detajlov. Jaslice na Slovenskem so upodobitev kmečkega življenja z manjšimi podrobnostmi, ki jih kmečki način življenja zajema, tako da z vsako novo izdelavo jaslic zraven sovpadajo tudi ti detajli, za katere pa niti več ne štejem, koliko jih je bilo do sedaj.
Kdaj že začnete s pripravo jaslic?
Zaradi številnih vsakodnevnih obveznosti mi sicer za ustvarjanje ostaja vedno manj časa, zato o morebitnih novih "projektih" začnem razmišljati že kmalu po zaključku poletja, delo v delavnici pa običajno začnem v oktobru.
Do sedaj se mi je že nabralo nekaj izdelkov, ki so letos tudi razstavljeni na tradicionalnih razstavah jaslic, ene postavim pred vhod domače hiše, ne smejo pa manjkati niti jaslice v stanovanju. Izdelam pa tudi jaslice po željah naročnikov.
So domače jaslice plod družinskega ustvarjanja ali jih izdelate čisto sami?
Večino dela opravim sam, saj gre za dolgotrajen proces z uporabo različnih tehnik obdelave lesa in drugih materialov. Včasih pa se mi v delavnici pridruži tudi šestletna hčerka, ki že sedaj kaže navdušenje nad ustvarjanjem in glede na starost kaj pobarva, doda bleščice in druge detajle. Skupaj postaviva tudi jaslice v stanovanju.
Katere vrednote želite ob postavljanju jaslic in praznovanju božiča prenesti na svoje otroke?
Prvenstveno bi želel prenesti sporočilo o bistvu božiča, to, da božič niso zgolj darila, temveč gre za praznovanje v okviru družine ob hkratnem negovanju tradicij naših prednikov, med katere spada tudi izdelava in postavljanje jaslic.
Vsako leto pa skupaj kot družina izdelamo tudi povsem unikaten adventni venček. Vsi imamo namreč veliko idej, skozi leto nabiramo kamenčke, storže, naplavine in druge predmete, ki nam padejo v oči. Letos sva s hčerko izdelala venček z morsko tematiko.
Zelo lepo je videti umetniško dodelane jaslice. Toda kje je po vaše meja med estetsko izdelanimi jaslicami in pretiravanjem? Kdaj jaslice izgubijo svoj pomen?
Sam se držim predvsem reka "manj je več", pri čemer so detajli, ki jih dodam, čim bolj dovršeno izdelani. Sem kar malo perfekcionista in nisem takoj zadovoljen s tem, kar nastane. Držim se tradicionalnih elementov, motivov kmečkega življenja, uporabljam večinoma naravne materiale.
Na drugi strani pretiravanje z mešanjem vseh mogočih stilov in dodajanjem elementov, ki v jaslice ne sodijo, njihov pomen povsem izniči. Kot že v začetku navedeno, pa me "boli" predvsem dodajanje plastičnih, cenenih, masovno izdelanih elementov.
Kako doživljate božične praznike?
Z leti se občutki ob praznovanju spreminjajo. December je na službenem področju običajno natrpan in zahteven. V družini v tem mesecu praznujemo tudi več rojstnih dni, na božični dan pa si želimo biti predvsem skupaj, običajno praznujemo v krogu širše družine, kot se spodobi, kaj dobrega pojemo in se pogovorimo o stvareh, za katere sicer ni časa.
Doživljate letošnji praznik kaj drugače, ko imate tudi sami v domačih "jaslih" novorojenčka?
Zanimivo vprašanje, predvsem je letos zaradi novorojenčka praznični čas zaznamovan s skrbjo zanj in manj prespanimi nočmi. Se je pa siceršnji tempo življenja nekoliko umiril in je seveda veselje ter družinska sreča v prazničnem času toliko večja.
