Po podatkih tamkajšnje škofovske konference je v ZDA več kot 13.000 stalnih diakonov, ki služijo v župnijah po vsej državi. Mnogi od teh duhovnikov so poročeni in imajo različne poklice: delajo kot inženirji, v službah prve pomoči, kot prodajalci in še v nešteto drugih poklicih. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da noben drug diakon nima takšnega dela, kakršnega opravlja diakon Anthony Ligouri ml.
Poleg svojih dolžnosti v župniji Corpus Christi v mestu Hasbrouck Heights v ameriški zvezni državi New Jersey je diakon Anthony tudi poklicni pevec, tekstopisec in snemalec. Kot umetnik ima tudi uradno potrdilo, da lahko posnema Elvisa Presleyja in prepeva njegove pesmi. Nekateri župljani ga kličejo kar "diakon Elvis".
Anthony Ligouri s svojo pričesko in dolgimi zalizci res spominja na Elvisa. Njegov videz je seveda povezan z glasbenim delom, ki ga opravlja, izraža pa tudi njegovo globoko naklonjenost Elvisu. Ko se je Aleteia v začetku letošnje jeseni srečala z diakonom Anthonyjem, je ta spregovoril o svoji strasti do glasbe in kralja rokenrola, razkril pa je tudi izjemno izkušnjo, ki jo je doživel v svojih zgodnjih dvajsetih letih.
Zdravstveni zaplet, ki mu je spremenil življenje
Anthony Ligouri je bil kot otrok deležen katoliške vzgoje. Starša sta bila "verna in sta nas silila, da smo hodili k verouku in k maši". Spominja se, kako je v svojih otroških letih rad "gledal popoldanski film, ko sem se vrnil iz šole. Vedno mi je bil všeč veliki teden, ko so predvajali različne filme s svetopisemskimi zgodbami."
Na fakulteti je dejal, da je njegova vera "upadala", dokler se mu ni življenje korenito spremenilo zaradi resnega zdravstvenega zapleta. Peča, del trebušne mrene, ki pokriva črevo, se mu je – morda zaradi dolgotrajnega ukvarjanja s kontaktnimi športi – nekako zvila in nato okužila. Odpeljali so ga v bolnišnico, potrebna je bila operacija.
Anthony se še desetletja pozneje živo spominja, kako je ležal na operacijski mizi, ko so šle stvari hudo narobe in je doživel zunajtelesno izkušnjo. Pred očmi ima "potovanje skozi osvetljen predor, kar sploh ni kliše".
Srečanje z Jezusom
"Stopal sem proti svetlobi in spomnim se, kako sem videl res trpeče duše, ki so šle v nasprotno smer. To me je silno prestrašilo. Ko sem prišel iz predora, je bilo kot v raju. Zgodba je še precej daljša, toda videl sem žarek svetlobe, nato pa sem se zazrl v daljavo in zagledal Jezusa."
"Bil je resnično veličasten," tako Ligouri. "Imel je srebrne lase, ne sivih. In žarel je kot – čeprav takrat o tem nisem vedel kaj dosti – kot Kristus po spremenjenju na gori."
Diakon Anthony si še vedno podrobno predstavlja vsak trenutek srečanja. "To je bila izkušnja, ki mi je povsem spremenila življenje," pravi. Kmalu zatem je vse zapisal, da doživetja ne bi nikoli pozabil, izkušnjo pa je pozneje objavil v knjigi z naslovom Rekel je: "Utihni! Molči!", ki je že pošla, vendar ima v načrtu ponatis.
Jezus je tistega dne rešil njegovo življenje in ga za vedno spremenil, je pojasnil diakon Anthony. V tistem obdobju je nastopal v skupini, ki je izvajala glasbo iz 50. let prejšnjega stoletja, med drugim tudi najbolj priljubljene Elvisove skladbe. "Spoznal sem družino, ki je spremljala moje nastope. Pripadali so eni od Binkoštnih cerkva." Anthony je začel z njimi obiskovati bogoslužje.
Leta pozneje je svojega prvorojenca vpisal v katoliško osnovno šolo in se spoprijateljil s tamkajšnjim duhovnikom. "Večkrat me je prosil, naj se prijavim kot prostovoljec za to in ono. Zdi se mi, da me je to na nek način privedlo nazaj sem, kamor resnično spadam."
Ljubitelj glasbe in Elvisa ‒ že od malih nog
Anthony se za svojo ljubezen do glasbe zahvaljuje družini. "Moj oče sicer ni bil pevec, zelo rad pa je imel country glasbo, posebej Johnnyja Casha." Njegova mati je v otroški album zapisala, kako je vedno prepeval kavbojske pesmi. "Verjetno tiste, ki jih je poslušal moj oče," pove z nasmehom na obrazu.
"Babica in prababica pa sta na televiziji gledali vse Elvisove filme. V njih so bila dekleta, kitare, hitri avtomobili in motorji. Vse to se mi je zdelo precej imenitno. In tako sem se navdušil nad Elvisom."
Ko je Elvis umrl, je bil Anthony zelo prizadet. "Izvajal sem njegove pesmi, ne pa celotnega nastopa, ker se mi je to sprva zdelo nespoštljivo. Pozneje pa se je vse skupaj nekako razvilo v celovečerni nastop, ker so ljudje res uživali v mojem prepevanju. Veste, če si res želim, lahko zvenim precej podobno Elvisu."
Nekateri umetniki, ki posnemajo Elvisa, želijo "posnemati vsako njegovo potezo", je pojasnil Ligouri, njegov pristop pa je drugačen:
"Sam tega ne počnem. V svoj nastop poskušam vnesti njegovega duha in glasbo ter se osrediniti na čustva, ki jih kot pevec vzbudiš pri občinstvu, pa naj gre za žalostno country pesem, gospel ali karkoli drugega. Ljudje to resnično čutijo."
Anthonyjevi nastopi v čast Elvisu pa so le del njegove izjemno razgibane glasbene kariere. V živo nastopa že desetletja in je posnel že več albumov. Mnoge njegove pesmi so se znašle na glasbenih lestvicah. Čas preživlja med svojim domom v New Jerseyju in tistim v Tennesseeju, kjer sodeluje s pevcem in tekstopiscem Jerryjem Fosterjem. Anthony je bil leta 1991 sprejet v Dvorano slavnih country glasbenikov v Alabami.
"Diakon Elvis"
In kaj ga je ob tako razgibani karieri spodbudilo, da svoj čas posveča tudi diakonatu?
"Nekoliko nenavadno je, da me je k temu spodbudila sveta maša ob prvem svetem obhajilu. Pripravljal sem glasbo za bogoslužje. Pridigal je naš župnik Tom in evangelij ga je spodbudil, da je spregovoril o poklicanosti, vključno s poklicanostjo v diakonat. To mi je odprlo oči. Dotlej nisem nikoli pomislil, da tudi kot poročen moški še vedno lahko postanem del duhovščine."
"Vse življenje sem bil navezan na Jezusa, ne glede na to, ali sem obiskoval Cerkev ali ne. Jezusa sem imel vedno rad, tudi takrat, ko nisem redno zahajal v cerkev. Rekel sem si: 'Ja, tole bi pa počel.'"
Z leti je diakon Anthony Ligouri postal pomemben del župnijskega občestva Corpus Christi ‒ in drži, novoprišleki v cerkvi včasih pogledajo dvakrat, ko ga vidijo pred oltarjem. Župljani ga ljubkovalno imenujejo "diakon Elvis". Poleg svojega edinstvenega videza pa Anthony Ligouri slovi tudi po svoji prijaznosti in velikodušnosti.
Posnemanje Kristusa …
Ena od članic občestva, Sylvia DeFelice, je za Aleteio podelila svoj spomin na to, kako je diakon njeni družini prinesel tolažbo v trenutku izgube:
"Pred 15 leti sem zaradi srčnega infarkta izgubila moža, ko so bili moji otroci stari 17, 10 in 8 let. Naslednje jutro je bil Anthony prvi na našem pragu, navdihoval nas je s predstavami o nebesih in Božji ljubezni. Postavil nas je v krog, vsi smo se držali za roke in molili. Srca mojih otrok so bila strta ob izgubi očeta, toda njegova navzočnost in sočutje sta nas v tistem trenutku tesno povezala, kar lahko opišem kot 'občutek, da sta se združila nebo in zemlja'."
Za diakona Anthonyja je vrednost njegovega poklica v služenju skupnosti in prinašanju tolažbe. Kot pravi, je njegov najljubši evangeljski odlomek 25. poglavje evangelija po Mateju, in nekoliko po svoje pojasni Jezusove besede:
"'Ko sem bil nag, ste me oblekli, in ko sem bil lačen, ste mi dali jesti. Ko sem bil žejen, ste mi dali piti, in ko sem bil v ječi, ste me obiskali. Ko ste to storili za enega od najmanjših, ste to storili zame.' To je na kratko moja služba."
… in poklon Elvisu
Diakonu Anthonyju je uspelo svojo glasbo vključiti celo v svojo službo. S sinom Christianom pogosto prirejata koncerte za svojo župnijo ter za različne človekoljubne in cerkvene organizacije. S svojo glasbo sta v človekoljubne namene zbrala že več sto tisoč dolarjev.
Anthony Ligouri z darovanjem samega sebe posnema Kristusa po spremenjenju, ki ga je rešil v njegovi najtemnejši uri, vendar se na svojih koncertih poklanja tudi svojemu najljubšemu glasbenemu izvajalcu:
"Ena od stvari, ki me je pritegnila k Elvisu Presleyju, je bila njegova skrajna prijaznost, velikodušnost. Denar je bil zgolj nekaj, s čimer je lahko pomagal kateremukoli človeku, tudi tistemu, ki ga sploh ni poznal. Če je komu požar uničil hišo, jo je bil on pripravljen obnoviti. Toda o teh stvareh se ni nikoli poročalo, dokler niso bile že opravljene, ker glede tega ni želel pretirane pozornosti."
"Ta možakar ni bil radodaren zato, da bi se razkazoval, ampak zato, ker je imel rad ljudi. In vedno sem si mislil: 'Uf, tole je pa nekdo, ki ima vse, kar si srce lahko sploh zaželi, in vse to razdaja drugim.'"
Z glasbo Anthonyja Ligourija se lahko podrobneje seznanite na njegovi spletni strani. V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate, kako se je poklonil Elvisu s priredbo pesmi Help Me Make It Through the Night.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
