Živilo, ki ga je posebej priporočljivo uživati na silvestrovo. Ga imate doma?

Vsako leto 31. decembra Italijani hitijo v trgovino po zadnje manjkajoče sestavine za pripravo tako imenovane cenone di San Silvestro, večerje v čast sv. Silvestra. Silvester je bil papež med letoma 314 in 335. Umrl je 31. decembra 335. Med jedmi, ki so jih v čast pokojnemu postregli na ta dan, je bila lečina enolončnica.

Naši predniki so verjeli, da bo na silvestrovo uživanje leče, hranljive stročnice, prineslo srečo v prihajajočem letu. Izvor tega običaja je posledica večstoletne raznolike zgodovine Italije.

Po mnenju zgodovinarjev so podobno tradicijo poznali v starem Rimu, ko so si ljudje na začetku novega leta, ki je po rimskem koledarju padlo na začetek marca, z družino in prijatelji izmenjevali vrečke leče.

Leča je v resnici veljala za superživilo, bogato z beljakovinami in minerali, njena zaobljena oblika pa je bila podobna obliki rimskih kovancev, sestercem, zato so jo povezovali s simbolom blaginje.

Starodavni obred prehranjevanja z lečo pa je povezan tudi s Svetim pismom. V 1. Mojzesovi knjigi (25,29-34) Ezav proda svojo pravico prvorojenstva v zameno za krožnik leče, ki jo je pripravil njegov brat Jakob. To je pripomoglo k slovesu leče kot živila, povezanega s pozitivnimi spremembami na področju premoženja.

Potrebujemo: lečo (približno 60 gramov še nekuhanega živila na osebo), 1 list žajblja, 1 čebulo, 1 korenček, 1 steblo zelene, olivno olje.

Priprava:

Lečo predhodno namočimo v hladni vodi, najbolje en dan prej oz. za vsaj nekaj ur. Ko se zmehča, jo na močnem ognju kuhamo približno eno uro. Odcedimo in pustimo, da se ohladi. V ponvi na olivnem olju dobro prepražimo čebulo in na kocke narezano zelenjavo ter dodamo žajbelj.

Dodamo lečo in premešamo vse sestavine. Začinimo ter mešamo toliko časa, da se leča prepoji z okusom žajblja in zelenjave. Enolončnica iz leče sv. Silvestra je nato pripravljena za postrežbo.

Mateja Reš pa je za tednik Družina delila še nekaj zanimivih receptov, v katerih kot glavno živilo prevladuje leča:

Potrebujemo:
4 večji krompirji
1 l kuhane leče
1/4 žličke kumine
sol, poper
1/4 žličke karija (začimbna mešanica)
1 žlica masla

Za postrežbo:
naribano zelje
kis
olje po izbiri
sol

Priprava:
Razmerje med krompirjem in lečo je popolnoma poljubno. Za občutek navajamo razmerje. Krompir olupimo in narežemo na manjše koščke. Zavremo in kuhamo skoraj do mehkega, približno 20 minut. Če smo kuhali v veliko vode, jo odlijemo in pustimo le toliko, da pokrije dno posode. Dodamo kuhano lečo, kumino, sol, poper in kari ter kuhamo še 10 minut. Dodamo žlico masla in pretlačimo.

Naribano zelje, kis, olje in sol zmešamo ter porazdelimo po krožnikih. Obložimo s pirejem in posujemo z naribanim mladim ali feta sirom.

Poskusite in prijetno se boste nasitili. Jed je primerna za lahko kosilo ali večerjo.

Potrebujemo:
3 žlice neoluščenega ali oluščenega sezama, sveže mlet poper, pol žličke karija, 3 stroki česna, 2 skodelici leče z malo tekočine od kuhanja (1 dl), 5 žlic oljčnega olja, 2 žlici sojine omake, sol

Priprava:
V ponev stresemo sezam in segrevamo. Ko zadiši, dodamo poper, stisnemo česen in kari. Takoj dodamo lečo s tekočino vred in solimo. Kuhamo toliko, da tekočina v glavnem povre. Dodamo olja in z vilicami rahlo pretlačimo. Če je namaz suh, dolijemo več olja. Po potrebi dodatno začinimo.

Potrebujemo:
3 korenčki
100 g ovsenega rižka
pol žličke kumine ali komarčka
200 g kuhane koruze
skodelica kuhane leče
oljčno ali kako drugo olje
kis
sol
poper

Priprava:
Korenčke narežemo na kocke, zalijemo z vodo, dodamo ovseni rižek ter kumino in kuhamo do mehkega, približno 20 minut. Dodamo lečo in koruzo. Damo v skledo, začinimo s soljo, oljem, kisom, poprom in soljo. Solata je zelo okusna še topla, lahko pa jo pripravimo tudi za malico dan vnaprej. Izboljšamo jo z mladim sirom, mocarelo, avokadom ali jajcem.

Potrebujemo:
500 g širokih rezancev (linguine)
2 dl olupljene rdeče leče
3 kosi sušenih paradižnikov
1 dl orehov akažu (indijski orehi)
2 žlici pinjol (če jih imamo)
malo bazilike v prahu
pol žličke origana v prahu, sol
čili v prahu
2 žlici sesekljanega svežega peteršilja
parmezan za posip

Priprava:
Široke rezance skuhamo v zadostni količini vrele vode tako, da se ne razkuhajo. Testenin po kuhanju ne prelivamo z vodo. Da se ne bi sprijele, jim dodamo malo maščobe in jih solimo.

Za omako v dvojni količini vode 10 minut kuhamo olupljeno rdečo lečo. Sesekljamo sušene paradižnike v olju in jih dodamo leči, da se napijejo tekočine. Namočene orehe akažu, pinjole, če jih imamo, baziliko, origano in čili zmešamo s polovico kuhane leče ter s paličnim mešalnikom zmeljemo, če je zmes pregosta, dolijemo nekaj vode. S paličnim mešalnikom zdrobimo v kremasto zmes in začinimo s peteršiljem. Vmešamo k preostali leči in segrejemo.

Omako prelijemo po testeninah in bogato potresemo s sveže naribanim parmezanom, po želji dodamo pretlačen paradižnik ali smetano.

Potrebujemo:
1 dl rdeče leče
1 mala pločevinka tunine v olju
1 manjša glava cvetače
1 strok česna, poper
1 žlica sesekljanega peteršilja, oljčno olje
sok 1 limone, sol, bučno olje za preliv

Priprava:
Rdečo lečo 8 minut kuhamo v dvojni količini vrele vode. Cvetačo očistimo. Notranje mlade liste prihranimo in narežemo na ozke pramene. Cvetačno glavo razdelimo na cvetke in kuhamo nad paro 8 minut.

Tunini odcedimo olje in stresemo v skodelo. Dodamo olupljen in sesekljan česen, kuhano lečo, poper, sesekljan peteršilj, oljčno olje, limonov sok ter sol in dobro premešamo. Narezane cvetačne lističe porazdelimo po krožnikih ali skledi, potresemo z ohlajenimi cvetačnimi cvetki in vse prekrijemo z lečno zmesjo. Če je potrebno, dodamo več limonovega soka in po okusu prelijemo z bučnim oljem.

Prispevek je delno nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.