Ko sta se Halle Strieter in Thomas Randles pripravljala na poroko, sta se odločila, da h krašenju miz za poročno slavje povabita ženinove učence. Rezultat njihovega sodelovanja je bil preprosto očarljiv, obenem pa tudi čudovit opomnik, kaj je sploh smisel zakonske zveze.
Thomas, ki poučuje četrtošolce, je svoje učence prosil, naj odgovorijo na dve vprašanji: "Kaj je ljubezen?" in "Zakaj se ljudje poročijo?" Njihove ročno napisane odgovore so nato uokvirili in postavili na mize med poročnim slavjem.
Zamisel se je sprva porodila Thomasovi materi, ki je nekaj podobnega videla drugje in se ji je zdelo zelo primerno za poročno slavje njenega sina in njegove izbranke. To ni bil le odličen način za zmanjšanje stroškov poroke, pač pa tudi spomin, ki ga bosta nevesta in ženin lahko obdržala za vedno.
Thomas je za ameriške medije pojasnil, kaj se je zgodilo, ko je svojim učencem predstavil zamisel, da bi mu pomagali v pripravah na njegov veliki dan:
"Bili so silno navdušeni … in rekel sem jim: 'Na ta način mi boste zelo pomagali.' Postavil sem jim dve vprašanji … in dodal: 'Nočem videti vaših odgovorov. Želim si, da spregovorite, da zapišete, kaj se vam poraja v mislih."
Kaj je torej ljubezen?
Nekateri odgovori so bili zelo srčni, kot recimo: "Ko človeka pogledaš in ti srce začne hitreje biti in si zaljubljen," drugi pa so bili bolj zabavni: "Da se lahko crkljata in ljubčkata."
Mladoporočenca sta oba zaposlena v šolstvu: Halle se je odločila za specialno pedagogiko, ko je videla, kako koristna je bila oskrba, ki je je bila deležna njena invalidna sestra, Thomas pa se je za pedagoško delo odločil zaradi izkušenj z individualno pomočjo otroku s posebnimi potrebami. Takole pojasnjuje:
"Zaljubil sem se že v to, da vsak dan narišem nasmeh na obrazu učenca, ali pa da ga naučim eno samo stvar, pa naj gre za to, kako zavezati čevelj ali zapeti zadrgo na jakni."
Želja po ljubezni in povezanosti
Ob premišljevanju o odzivih Thomasovih učencev je nevesta povedala:
"Otroci vedo veliko več, kot si mislimo," je pojasnila. "Čeprav morda nimajo ustreznega izrazoslovja ali primernega načina, kako nekaj povedati, čutijo to, kar čutijo vsi, in vse življenje občutijo ali pa jim ljudje izkazujejo neko obliko ljubezni, in skozi njihove odzive lahko ugotoviš, da je vsak od teh otrok ljubljen, in to me resnično osrečuje."
Ženin pa je poudaril:
"Ugotavljam, da si želijo le povezanosti. Ko sva se pripravljala na poroko in so nama izpolnili to željo, so začutili takojšnjo povezanost, kot da so del mojega življenja tudi zunaj šole … Želijo se počutiti ljubljene in njihovi odzivi so bili tako nedolžni, tako prikupni, da je bilo preprosto čudovito."
Pri odzivih otrok je prav posebej navdušujoča njihova preprostost. V času, ko sta ljubezen in poroka postali nekaj zelo zapletenega, moramo včasih umakniti vse odvečne stvari in videti lepoto v tem, kaj pomeni nekoga ljubiti, skozi otroške oči.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.