Sem verna, a mi vseeno ne uspe vedno premagati vraževerja. Začne se že s trkanjem po lesu (ko upam, da nekaj ostane tako, kot je, in se ne poslabša) ali sedenjem na vogalu mize. Če smo kdaj za mizo v večji druščini, se nikoli ne usedem na mesto ob vogalu mize, ker naj bi to pomenilo, da se ne bom poročila. A kljub temu da na to pazim, sem še vedno samska ...
Tudi letos sem recimo večkrat slišala: "Kakor na novo leto, tako vse leto." Pa da na novo leto ne sme v hišo priti najprej ženska, ker naj bi to prinašalo nesrečo.
Čira-čara-bum!
Tudi če nekdo s seboj nosi podobico svetnika ali svetinjico in verjame, da ga bo predmet zaščitil pred zlom sam po sebi, ne glede na njegov način življenja in (ne)zaupanje v Boga, zapade v vraževerje.
Cerkev nas uči, da zakramenti in verska znamenja delujejo, če človek z vero in notranjo odprtostjo sprejme njihov pomen in milost, ki jo simbolizirajo in posredujejo. Nevarno je, da bi vero skrčili na obliko magije, pri kateri je pomemben le materialni vidik (podobica v žepu), ne da bi razumeli globlji pomen in nujnost našega duhovnega udejstvovanja. Predmeti imajo pomen, če nas vodijo k večji veri, zaupanju v Božje odrešenje.
Zakaj torej verjamemo vražam?
Vprašanje se dotika globokih vidikov človeške narave in kulture. Razlogov, zakaj ljudje včasih namesto vere v Boga izberejo vraževerje, je lahko veliko in so tako psihološki kot družbeni. Tukaj je nekaj možnih razlag:
- Neposrednost in nadzor
Vraže pogosto ponujajo hitre, preproste odgovore ali obrede, ki dajejo občutek, da nadzorujemo negotove situacije (Če potrkam na les, bom ostala zdrava.). Vera v Boga zahteva dolgoročnejše zaupanje in sprejemanje dejstva, da ni vse v naših rokah, kar je za mnoge težje.
- Pomanjkanje globljega znanja o veri
Vera v Boga, zlasti v okviru krščanstva, zahteva razmislek, izobraževanje in duhovni napor. Po drugi strani pa je vraževerje pogosto bolj dostopno in ga je lažje sprejeti. Ljudje, ki svoje vere ne raziskujejo poglobljeno, lahko podležejo vraževerju, ker je manj intelektualno in čustveno zahtevno.
- Strah pred neznanim
Vraže so pogosto odziv na strah pred neznanim. Če nekdo ne zaupa v Božjo previdnost, lahko išče tolažbo v preprostih verovanjih, ki obljubljajo zaščito pred nesrečo ali zlom. Ljudje zlahka podležejo nerazumnim strahovom, če nimajo globoke vere ali znanja o Bogu.
- Odmik od institucionalne vere
Dandanes se veliko ljudi oddaljuje od Cerkve zaradi negativnih izkušenj z njo. Kljub temu v njih ostaja potreba po duhovnosti ali upanju, ki jo poskušajo zadovoljiti z vraževerjem, astrologijo ali drugimi oblikami psevdoduhovnosti.
- Iluzija takojšnjega rezultata
Vraževerje, kot je na primer trkanje po lesu, daje vtis, da deluje takoj. Vera v Boga temelji na potrpežljivosti, zaupanju in pogosto brez vidnih dokazov v kratkem času. Ljudem, ki živijo hitro življenje, se vraževerje morda zdi bolj "praktično".
Kako do večjega zaupanja v Boga?
Vraževerje temelji na strahu, medtem ko vera v Božje usmiljenje prinaša mir in zaupanje. Razmislite o tem, kaj nam šepeta Bog: "Ne boj se, saj sem s teboj." (Iz 41,10)
Začetek leta je še posebej čas, ko se sprašujemo, kaj nas v tem letu čaka. Toda ko ozavestimo, da smo ljubljeni sinovi in hčere Boga, ki ima v rokah čisto vse in nas pozna bolje od nas samih, nam glede prihodnosti ni treba skrbeti. On nas je odrešil in obljubil večno življenje, če le to njegovo odrešenje sprejmemo.
Če bi Bog menil, da je za nas dobro, da poznamo prihodnost, bi nam jo razkril. Toda prava krščanska drža je v tem, da v zvezi s prihodnostjo zaupamo Božji previdnosti in opustimo vsako nezdravo radovednost v zvezi s tem, pravi Katekizem Katoliške cerkve (točka 2115).
Če svoje življenje prek molitve in prejemanja zakramentov zaupamo Bogu, smo v najboljših rokah!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.
