V jubilejnem letu bo marsikatera družina romala k svetim vratom v Rim, v stolne cerkve naših škofij ali svetoletne cerkve, ki so jih določili naši škofje.
Ko razmišljamo, kam bi poromala naša družina, ne pozabimo, da so naše družine "domača cerkev" in da so vhodna vrata našega doma neke vrste "sveta vrata". Zato se naj svetoletno romanje začne pri nas doma.
Vrata kot simbol
Jezus je rekel: "Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil," (Jn 10,8). Sveta vrata so torej simbol Jezusa, ki nas vabi, da zlasti v tem letu pustimo za sabo grešno življenje in hodimo za njim. On mora postati in biti središče našega življenja.
Vrata pomenijo prehod, zaščito in povezavo med različnimi prostori. So meja med notranjim in zunanjim svetom, zasebnostjo in javnostjo, varnostjo in ranljivostjo. Če so odklenjena ali odprta, izražajo dobrodošlico, gostoljubje in dostopnost; če so zaklenjena ali zaprta, pa so izraz nedostopnosti, nezaželenosti, prepovedi ali izključenosti.
Obred: "Stopamo skozi vrata"
V tem jubilejnem letu se lahko vprašamo: Komu ali čemu bomo v tem jubilejnem letu odprli vrata našega doma?
- Stopimo na hodnik pred vhodna vrata in si jih dobro oglejmo. Če so umazana, si vzemimo čas in jih počistimo. Lahko jih tudi okrasimo s preprostim venčkom ali zelenjem.
- Nato se z otroki odpravimo do družinske mize in se pogovorimo o pomenu vrat: Iz kakšnega materiala so? Zakaj jih uporabljamo? Pred kom ali čem nas varujejo? Od koga ali kaj nas ločujejo?
- Nato vsak član družine dobi prepognjen A4-list papirja. Na prvo stran lista nariše zunanjo stran, na drugo stran pa notranjo stran vrat.
- Po risanju nadaljujemo s pogovorom: Kdo vse prihaja k nam skozi ta vrata? Komu jih z veseljem odpremo in komu bi jih najraje pred nosom zaprli? Zakaj?
- Skozi naša vrata največkrat vstopamo mi, člani družine. Kaj pa stopa skupaj z nami? Veselje, lepe misli, dobre želje, spodbude, medsebojno spoštovanje, pomoč … ali pa morda slaba volja, nemir, utrujenost, strah … Drug drugemu povemo, kaj nam je v naši družini posebej všeč in tudi kaj nam ni, kaj v naših medsebojnih odnosih pogrešamo, česa si želimo … Vprašajmo se, kaj lahko v tem jubilejnem letu jaz kot posameznik storim za to, da bo v naši družini drugače, lepše.
- Po pogovoru na listu na zunanjo stran vrat narišemo oz. napišemo tiste reči, pred katerimi želimo, da nas vrata našega doma obvarujejo (npr. slaba volja, službene obveznosti …).
- Nato odpremo A4-list in na prazno stran napišemo ali narišemo to, kar želimo kot družina v naš dom prinašati in v njem ohranjati. Odgovori in predlogi naj bodo konkretni in izvedljivi.
- Pogovorimo se še: Kako nam lahko pri tem pomaga Jezus, ki pravi: "Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in večerjal z njim, in on z menoj." (Raz 3,20)
- Da naši nameni ne bi ostali samo znotraj zidov našega doma, premislimo, kako lahko razveselimo druge ljudi okrog nas. Tudi tiste, s katerimi že dolgo časa nismo govorili ali smo z njimi celo v sporu. Na notranjo stran vrat zapišimo, koga želimo v tem jubilejnem letu obiskati in mu nameniti več časa.
Po pogovoru prižgemo svečko in molimo:
Gospod, odpiramo ti vrata našega doma
in te prosimo: pridi k nam.
Tvoja Mati naj razgrne svoj plašč nad nami in nas varuje.
Tvoj blagoslov naj bo vedno z nami, okrog nas in v nas.
Če imamo doma družinski oltarček, položimo slike vrat nanj in se čez teden priporočajmo Jezusu, da nam nakloni pogum in moč za uresničenje narejenih sklepov.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
