Chicca in Franz Coriasco ter Cristina Cuneo so bili prijatelji Chiare Badano. Kot člani sklada, ki nosi ime te blažene, si prizadevajo za ohranjanje njene podobe in spomina, tudi prek uradne spletne strani. Za ameriško Aleteio so odgovorili na nekaj vprašanj glede aktualnosti Klarinega zgleda v današnjem času.
Leta 2025 bomo obhajali 15. obletnico Klarine beatifikacije (25. september 2010) in 35. obletnico njene smrti (7. oktober 1990). Kaj je po vašem mnenju najpomembnejši dejavnik, ki je ostal od njene zgodbe in pričevanja?
Cristina Cuneo: Njena zgodba je bila izredna, toda Klara je živela povsem običajno. Nam in svetu je pokazala, da svetost ni nemogoč cilj: pomembno je, da dosledno in konkretno živimo to, kar evangelij zahteva od vsakega kristjana, na vseh področjih življenja.
Gotovo se od nekaterih, kot je Klara, lahko zahteva "junaška" skrajnost, toda vsak človek ima svojo pot in mero. Klara je pokazala univerzalnost evangeljskega sporočila in čudovite učinke njegovega udejanjanja.
Kako z leti raste njen ugled svetosti? Kako daleč se je že razširila njena zgodba?
Chicca Coriasco: Videli smo, kako je vse skupaj sčasoma raslo na nepričakovane, presenetljive in čudovite načine. Priznam, da je včasih res občudovanja vredno videti, koliko ljudi, posebej mladih, pritegne Klarina izkušnja. Poglejte: preprosto se ne moremo navaditi na ta nenehni vrtinec novic, dogodkov in vabil z vsega sveta.
Maria Teresa, Klarina mati, in celoten sklad pa nikoli nismo prevzemali pobud; preprosto se odzovemo vsakemu, ki nas pokliče. Zdi se nam, da je pogosto ona tista, ki vleče niti: od nas je le odvisno, da ne pokvarimo čudežev, ki jih še vedno dela, in ostanemo zvesti njenemu "slogu", ki ga sestavljajo preprostost, številna dejanja in malo besed.
Glede na Chiarino zgodbo in njen boj z boleznijo, kaj je bilo po vašem mnenju zanjo upanje, ki je tudi tema letošnjega jubileja?
Cristina Cuneo: Mislim, da je bilo za Chiaro upanje predvsem to, da je še naprej verjela, kako je mogoče graditi enotnejši svet, tudi v najtežjih ali najtemnejših trenutkih, kakršne svet doživlja v tem času.
Toda menim, da zanjo, tako kot za vsakogar, ki se želi imenovati kristjan, upanje ni darilo, ki bi padalo z neba. Je sad vsakdanjega boja, predvsem proti lastni sebičnosti, proti skušnjavam brezbrižnosti ali pridušenega življenja. In pri tem je bilo ravnanje "in cordata" [kot alpinistična ekipa na eni varovalni vrvi, op. prev.], kot je učila njena "duhovna mati" Chiara Lubich, temeljnega pomena: upanje je namreč lažje gojiti, če to počneš skupaj.

Chiara je bila izbrana za eno od zavetnic svetovnega dneva mladih v Lizboni leta 2023. S čim bi danes navdihnila sodobno mladino?
Franz Coriasco: Morda bi ponovila to, kar je svojim vrstnikom v svojem času povedala malo pred smrtjo: naj kot v olimpijski štafeti še naprej nosijo in posredujejo baklo, ki je iz njenih prešla v njihove roke. Zdaj so oni tisti, ki morajo teči …
Chicca Coriasco: In verjeti morajo, da z Jezusom ob strani res lahko naredijo izjemne stvari, celo več kot ona. Seveda je štafetni tek to, kar je, in to pomeni, da se mladi, ki se danes nanjo ozirajo kot na vzornico, ne morejo ustaviti pri njenem lepem nasmehu ali lepi fotografiji. To baklo morajo nositi naprej, ne smejo je pustiti na mestu in se ozirati v preteklost. Noge, ki tečejo, morajo biti njihove noge in ne noge bl. Chiare …
Cristina Cuneo: Chiara Luce je pogosto spominjala, da imamo eno samo življenje in da ga je vredno dobro preživeti, kot je govorila Chiara Lubich.
Leta 2025 bosta za svetnika razglašena še dva mlada blažena, Carlo Acutis in Pier Giogio Frassati. Kaj po vašem mnenju povezuje te mlade svetnike?
Franz Coriasco: Lepota svetosti je v tem, da je vsaka vrsta svetosti drugačna, tako da jo lahko dosežeš na tisoč različnih načinov. Chiarina pot je drugačna od poti Carla ali Pier Giorgia. Gotovo jih povezuje dejstvo, da so umrli zelo mladi, toda če je res, da je vsak kristjan poklican k svetosti, potem tudi drži, da je Bog za vsakega od nas premislil pot, "sijajen načrt", ki je čudovit in drugačen za vsakega človeka.
Vsak svetnik ima svoj slog, svoj način bivanja in življenja. Prepričan sem, da jih vse povezuje hrepenenje po popolnosti, po večnosti, in hrepenenje po absolutnem, ki biva v srcu vsakega človeka, tudi neverujočega.

Ali boste v letošnjem letu organizirali kakšne dogodke ob obletnicah v zvezi s Chiaro in/ali svetim letom?
Chicca Coriasco: Dogodki bodo enaki kot vsako leto: predvsem tisti na dan njenega bogoslužnega spomina, 29. oktobra. V mnogih delih sveta se Chiare spominjajo s trenutki molitve, bedenjem, mašami ali srečanji za mlade. V Sassellu se srečamo s škofom in postulatorjem pri sveti maši in podelitvi vsakoletnih nagrad, posvečenih Klari. To je dogodek, ki ga po zaslugi pretočnega prenosa lahko delimo s številnimi ljudmi po vsem svetu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.


