Vprašanje bralke:
Naš dvoletnik ima občasno afektne napade. Doma smo se že navadili nanje, v vrtcu pa so vzgojiteljice precej prestrašene in zaskrbljene, da se ne bi napad pojavil v njihovi prisotnosti. Zaradi tega mu v vsem ustrežejo, da le ne bi jokal, saj vedo, da bi ravno jok lahko sprožil napad. Kako ravnati, da bo najbolje?
Odgovarja pediatrinja Andreja Mohar Košir:
Afektni napadi so pogost vzrok za kratkotrajno izgubo zavesti pri otrocih v predšolskem obdobju. Nastanejo kot nehoten in refleksen odziv otroka ob jezi, presenečenju, konfliktni situaciji ali bolečem dogodku. Otrok pred začetkom napada joka zaradi konfliktne situacije ali jeze.
V manj kot 15 sekundah obmolkne in preneha dihati ob koncu izdiha, zato postane odsoten. Če v naslednjih trenutkih ne zadiha, za kratek čas izgubi zavest in postane ohlapen. Ob tem se spremeni barva kože, lahko postane bleda ali pomodri.

Afektni napadi se pojavljajo pri približno štirih odstotkih otrok, večinoma se pojavlja modra oblika napadov. Večina otrok (80–90 odstotkov) ima prvi napad pred 18. mesecem starosti. Pogostost napadov je pri otrocih različna – en napad na leto do več napadov dnevno. Pogostost se pri istem otroku lahko spreminja.
Napadi so običajno najbolj številni v drugem letu starosti, nato njihova pogostost upada. Pojavljajo se pri sicer zdravih otrocih in so nenevarni dogodki, z otrokovim razvojem pa izzvenijo brez posledic. Za starše oz. osebe, ki so prisotne ob afektnem napadu, je dogodek pretresljiv.
Z raziskavami vzroka pojavljanja napadov niso našli. Za postavitev diagnoze zadošča natančen opis napada in pregled pri zdravniku. Včasih je afektni napad težko razlikovati od epileptičnega napada, vendar se od slednjega razlikuje po tem, da pri epileptičnem napadu ni sprožilnega dogodka (npr. bolečinski dražljaj, jeza, jok).
V povprečju afektni napadi izzvenijo do starosti štirih let, pri vseh otrocih pa do osmega leta.
Ker so vzgojiteljice zaskrbljene, predlagam, da se z njimi pogovorite in jim poveste o nenevarni naravi napadov, ki bodo z razvojem prenehali. Pri napadih se lahko razvije "pogojni refleks" – če starši oz. skrbniki po napadu otroku posvečajo pretirano pozornost, lahko otrok oblikuje pogojni refleks in se napadi nato pojavljajo pogosteje. Ob napadu otroka položimo v bočni položaj in počakamo, da pride k zavesti.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
