Petra Vinčec prihaja iz Turnišča v Prekmurju, trenutno pa živi v Ljubljani in se posveča študiju slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Svoj čas rada preživlja v dobri družbi ali ob branju knjig, veliko energije pa posveča tudi delu z mladimi. Kljub selitvi v prestolnico je še vedno vpeta v življenje domače župnije, v prvi vrsti kot voditeljica oratorija.
Poleti pa je postala tudi voditeljica Škofijskega odbora za mladino v Murski Soboti. "Čeprav me včasih kakšna taka vloga, ki jo sprejmem, malo prestraši zaradi odgovornosti, ki jo prinaša, dojemam to kot Božji klic. Grem, kamor me kliče," je povedala v pogovoru za Družino. Danes se predstavlja še nekoliko bolj osebno.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je zame tak, ki sledi ravno pravšnji količini spanja. Najraje se zbudim v sveže pomladno jutro v domačem Prekmurju, saj sem kljub temu, da zdaj že nekaj let živim v Ljubljani, navezana na čas, ki doma teče vsaj malce počasneje. Nepogrešljiva sestavina mojih juter je kava, ob kateri pogosto tudi kaj preberem. Seveda pa je to idealno v polnem pomenu te besede, večina mojih običajnih juter se namreč konča v hitenju na faks in obžalovanju tistih petih minut, ko se mi je zdelo smiselno spati vsaj še malo dlje.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Ker moje cimre že tako pogosto poslušajo, kako vadim svoje predstavitve in podobne monologe, bi me ob kakšnih motivacijskih govorih pred ogledalom res razglasile za noro. :)
Zato večinoma razmišljam o tem, kaj vse me čaka v dnevu, ki je pred mano, če pa kdaj potrebujem kakšno dodatno spodbudo, pa se pogosto spomnim na besede iz Psalma 56: "Na dan, ko se bojim, zaupam vate."
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Verjamem, da v zunanji urejenosti do neke mere odseva tudi notranja urejenost. Zase bi rekla, da sem po naravi estet in zato cenim vse, kar je lepo, pa naj bo to v oblačilih ali v urejenosti prostorov.
Biti urejena zame ne pomeni slediti trendom ali modnim smernicam, ki v vsakem obdobju znova narekujejo lepotne standarde, temveč skušam znotraj tega najti svoj izraz in se preprosto povedano obleči v oblačila, v katerih se dobro počutim.
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Zadnje čase vse bolj cenim preprostost molitve v smislu pogovora z Bogom. Kraj, ki je zame še posebej milosten, pa je zagotovo Medžugorje, ker mi pomeni odmik od vsakdanjosti, kar mi omogoča, da poglobim svoj odnos z Bogom. Lani sem bila prvič tudi del mednarodnega pevskega zbora na Mladifestu, ki se vsako leto odvija v Medžugorju. V slavljenju, še posebej s pesmijo, lahko srce res najde mir.

5. Kako se ob vseh obveznostih, vpetosti v različne projekte in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Najlažje to storim tako, da se nasploh ukvarjam s čim več stvarmi, ki jih rada počnem. Moja odločitev za študij slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije je bila posledica moje ljubezni do umetnosti, še posebej besedne, ter ukvarjanja z literaturo in gledališčem, vse odkar pomnim.
Želim živeti čim bolj polno življenje in mislim, da bi vsi, ki me dobro poznajo, rekli, da se ukvarjam s precej raznovrstnimi stvarmi. Ko ne lektoriram, urednikujem ali pojem v pevskih zborih, z veseljem napišem kaj "kar tako", samo zase, preberem kakšno dobro knjigo ali pa posedam na kavi v družbi svojih prijateljev.
Pri veliki količini stvari, s katerimi se ukvarjaš, obstaja nevarnost, da se stvar, ki jo sicer rad počneš, spremeni v še eno dodatno obveznost. Toda ko se tvoj dan konča s tisto prijetno utrujenostjo, z zagorelimi lici in iskricami v očeh, veš, da nekaj delaš prav.
6. Poleti so vas izbrali za voditeljico Škofijskega odbora za mladino v Murski Soboti. Za kaj si boste v tej vlogi najbolj prizadevali?
Želim si, da bi s člani ŠOM-a mlade, ki sodelujejo pri naših aktivnostih, opogumljali v veri. Svojo vlogo dojemam predvsem kot odgovornost, da mladi dobijo priložnost biti del žive skupnosti ter prostor, kjer lahko razvijajo svoje talente. Pri načrtovanju in odločitvah, ki jih sprejemamo v ŠOM-u, me najbolj nagovarja naše osnovno vodilo, in sicer "skupaj z mladimi rasti v veri živih dejanj".

7. Zagotovo se boste na neki točki s sodelavci spraševali tudi o tem, zakaj mladi odhajajo iz Cerkve. Kakšno skupnost bi si po vaših izkušnjah želeli?
Razumem, da mlade marsikaj, kar v Cerkvi doživijo ali pa o njej slišijo oziroma preberejo, razočara. Z vprašanjem, kako živeti, da bom pričevala o Cerkvi, ki gradi skupnost na podlagi Kristusove ljubezni in ne na zlorabi moči in hinavščini, kot mnogi doživljajo Cerkev, se večkrat srečujem tudi sama.
Zdi se mi, da mladi potrebujejo skupnost, ki je v svojih načelih dosledna in v kateri se počutijo varno in slišano. Zato je naloga mladinske pastorale, da mladim približa zavedanje, da jih Bog drži v svoji dlani – da ostaja dobri pastir, ki jih ne bo nikoli zapustil.

8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Težko rečem, da sem že doživela preizkušnjo, ki bi me posebno zaznamovala. Sem pa hvaležna za vse, česar me je življenje naučilo. Verjamem, in že večkrat se je izkazalo za resnično, da so preizkušnje pravzaprav skriti blagoslovi.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
"Le pleši, le pleši daleč naprej, kot da je zadnjič se smej!" od Zvezdosledov.
10. Biti ženska je lepo …?
Ker smo druga drugi zaupnice. Neizmerno cenim prijateljstvo, ki zmore v dolgih večernih pogovorih razumeti nerazumljivo, deliti veselje in potolažiti, ko boli. Marsikatera ženska v mojem življenju, mama, teta, vzgojiteljica, prijateljica, mi je velikokrat vzor srčnosti in neustrašnosti.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.