Sylwia Piotrowska je glasbenica, pevka in mati štirih otrok, ki je doživela več čudežev in dotik Božje ljubezni. Več je povedala v pogovoru za poljsko Aleteio.
Vaše življenje je polno nepričakovanih preobratov in ovir. Kljub temu ste izdali prvi album in pripravljate drugega. Od kod ta moč?
Od Boga, seveda. Ne dvomim, da imam to moč od njega, ker je nihče ne more dati. Doživela sem več kot en čudež. Devetkrat bi že lahko odšla, pa sem še vedno tukaj.
Od kod to število devet?
Sem nedonošenček, moj brat dvojček ni preživel, jaz pa sem ... Prestala sem tri hude operacije, raka, dve zadušitvi z izgubo zavesti, sepso, igrala sem se z usodo tudi med vožnjo avtomobila. Poleg tega je malo manjkao, pa bi umrla v čelnem trčenju. Voznik, ki se je zaletel vame, sploh ni opazil, da je zapeljal s ceste.
In končno, kar najbolj boli – depresija. Z grozo se spominjam tega časa, da se lahko človek spusti v tako skrajno razmišljanje, da noče živeti. In v vsakem od teh primerov so me rešili Bog, vera in ljudje, ki mi jih je v tistem trenutku postavil na pot. Danes vem, da ima vsak načrt, koliko časa ima, da ni "nekega dne", ampak "tukaj in zdaj".
Kakšno vlogo ima glasba v vašem življenju? In kaj vam daje krščanska glasba?
Z gotovostjo lahko trdim, da mi je glasba rešila življenje. Odraščala sem v težkih razmerah. Glasba je bila moj svet, zatočišče, kamor sem lahko pobegnila, ko je bilo hudo. Mislim, da je to Božji dar. Dal mi ga je, da bi mi pomagal preživeti tisti čas. In krščanska glasba? V osnovni šoli sem pisala nabožno poezijo. Hranim se z dobrimi besedami, dobrimi sporočili in to me dviguje in mi daje moč.
Je kakšen izvajalec ali pesem, h kateri se najpogosteje vračate in vam je res blizu?
Verjamem, da je vsak umetnik poseben na svoj edinstven način. Zelo rada imam pesmi Bajma, Czesława Niemena in Alicje Majewske in te pesmi še vedno najpogosteje prepevam na TikToku, v živo in na koncertih. In vodilna krščanska glasba, ki jo poslušam in interpretiram, je: Jeremy Camp, Lauren Daigle, Casting Crowns.
Glasba je močan prenašalec čustev in težko je strniti vse, kar radi poslušamo. Sem poklicna glasbenica, zato so koncerti moj vsakdanjik, najbolj pa so mi všeč pričevanjski dogodki, kjer pojem svoje pesmi in pripovedujem zgodbo svojega življenja, velikokrat pa vidim, kako zelo gane poslušalca. To ustvarja prostor za razmislek, kjer ima Bog glavno mesto, in to je zelo močna izkušnja.

Bo to naslednja glasbena stopnja v vašem delu?
Da, vsaka pesem je moja zgodba. To so moji občutki in misli, zato je preobrazba vidna. Prvi album je korak proti svetlobi. Drugi bo o moči in vztrajnosti.

Pojete o osamljenosti, padcu, ki ga predajate Bogu, o prošnji za spremembo v srcu. In v resnici so pesmi, kot sta Molitev ali Ne pusti me pasti, zares molitve. To so besede, ki bi jih zlahka naslovili na Boga.
Najprej se pogovarjam z Bogom. Ta odnos gojim že od malega, raje sem s svojimi besedami povedala, da mi je težko in za kaj se opravičujem oziroma zahvaljujem. To je tesen odnos, Boga ne obravnavam kot nekaj nedosegljivega. On je! Pogosto čutim Božjo skrb.
Vse pesmi, ki jih pišem, so zelo osebne. In mislim, da bo to opazil tudi poslušalec in se z njimi poistovetil. Pesem Izpit vesti je trenutek, ko je vse povedano in nimaš več moči. En korak stran od brezna in te zgovorne tišine. Bili so taki trenutki v mojem življenju ... Na koncu pesmi zapojem: "Naj se zgodi volja Tvoja, vse bom prestala, Tebi se izročam ..." in najraje bi zavpila: "Amen!" Ker tako je v resnici. Zaupam mu vsak trenutek, ki mi ga je dal.
Se počutite slišano?
Ja, in to zelo! V čudežih, ki mi jih je dal. Prvi čudež, ki sem ga doživela, se je zgodil po prvi operaciji. Malo pred operacijo sem zmagala v glasbeni oddaji. Veliki finale je bil na sporedu 22. maja 2022, na operacijski mizi sem bila 5. maja.
Postoperativni zapleti so se pojavili 12. maja, hospitalizirana sem bila v slabem stanju, grozila mi je operacija, takrat sem že vedela, da so moje možnosti za sodelovanje v finalu praktično na ničli. Ležim na postelji in razmišljam: 'Bog, če je kakšna možnost, da nastopim v tem finalu, te lepo prosim, ampak ne bom delala po svoje in se strinjam z vsem, kar imaš v načrtu zame. Marija, prosim, varuj me."
In v tistem trenutku sem začutila nekaj neverjetnega, notranji mir. Naslednji dan, 13. maja (praznik fatimske Marije), so me spet peljali na ultrazvok in zaslišal se je vzklik: "No, tukaj ni nič." Vse je izginilo. Čez noč, kar tako. Odpustili so me v dobrem stanju.
22. maja sem nastopila v finalu. Prva operacija se je izkazala za ne povsem uspešno, saj sem bila devet mesecev po njej spet na mizi. Rakasta tvorba je prerasla v druge organe, zato je šlo za zelo tvegano operacijo.
Tretji čudež: tri mesece po operaciji sem preživela sepso in po pravici povedano me operacije niso tako motile kot ta bolezen. Potem sem ugotovila, da se mi je rak ponovil. CT je pokazal veliko sprememb v mojem telesu. Po odhodu iz bolnišnice sem šla na pregled k zdravniku v Varšavo. Zdravnik, ki me je operiral, je naredil še en ultrazvok in rekel, da ni nič. Bog ima svoj načrt, mi pa mu moramo zaupati. To sem se naučila iz te situacije.
V vas je veliko veselja, miru in zaupanja. Strahu ni na vidiku.
To je zanimiva stvar: ko se dotakneš smrti, ti da drugačen pogled na svet. To je takšen notranji mir. Smrti se ne bojim, a tudi življenje sem začela bolj ceniti. Čutim več, gledam dlje, vse je medsebojno povezano in vse v našem življenju ima smisel. Iz tega morate le znati sklepati in se učiti.
Kaj ste razmišljali, ko ste izvedeli za diagnozo?
Zaradi bolezni se mi je čas upočasnil in pospešil hkrati. Začela sem uresničevati svoje sanje, a za vse ni bilo časa ali pa me je bilo strah.
V vsej tej zgodbi so najpomembnejši ljubezen in ljudje, ki jih imamo radi in ki imajo radi nas. Moj mož, moji otroci, moja družina, moj oče in mama, moj brat, bližnja in daljna družina in prijatelji, to so največji zaklad, ki ga imam.
Najpomembnejši je odnos z bližnjimi. Trik je v tem, da se sprijazniš s preteklostjo, preiščeš svojo vest in začneš z nepopisanim listom. Nauči se odpuščati in nauči se opravičevati, ljubiti kljub vsemu. Preteklosti ni mogoče spremeniti, zakaj bi torej ostajali v njej in se hranili z obžalovanjem in jezo, vredno je dobro izkoristiti čas, ki ga imamo.
Mislim, da se marsikdo strinja z vami in s tem, o čemer pojete. Pesem Slediš mi ima več kot milijon ogledov.
Da, in to kaže, koliko ljudi išče tovrstno glasbo z dobrim sporočilom. Že leta sem prevajala tuje pesmi v poljščino, a so običajno končale v tako imenovanem "predalu". Pisala sem jih iz potrebe, da bi bila bližje Bogu. Zame je bila to oblika molitve.
Ko sem ustanovila YouTube kanal Sylwia Piotrowska Christian Music, res nisem pričakovala, da ga bo kdo obiskal, vendar sem začutila notranjo željo, da delim te pesmi. Ne da bi kaj pričakovala, sem dobila veliko več. Tako deluje Bog. Te pesmi niso spremenile samo mojega življenja, ampak tudi življenje ljudi, ki so mi pisali ali prihajali po koncertih, da bi izrazili svoja pričevanja.
Dejali ste: "Življenje me je preizkušalo, teplo, a sem vstala, pobrala sem se, obrisala prah in zdaj grem svojemu cilju naproti." Kaj želite sporočiti ali doseči s svojo glasbo?
Poplačati Bogu za vsako priložnost, ki mi jo je dal. Z glasbo in petjem posredujemo vrednote, ki so najpomembnejše v našem življenju. Vera, upanje in ljubezen. In ljubezen je vse. Bog je ljubezen.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.

