V prvih tednih novega leta je povsem običajno, da se z mislimi ustavimo tudi na svoji poklicni poti. Morda si želite spremembe – novega začetka v vlogi, ki vas bo navduševala in vam predstavljala izziv. Toda včasih se v resnici izkaže, da moramo za zdaj ostati tam, kjer smo. Ne glede na to, ali gre za finančne obveznosti, osebne odločitve ali pa preprosto nismo ustrezno usposobljeni, nimamo vedno možnosti, da bi se takoj lotili nečesa novega.
Zato je nujno, da kar najbolje izkoristimo delo, ki ga imamo, četudi se ne zdi idealno. To je morda lažje reči kot storiti, toda odgovor se skriva v tem, da najdemo smisel v svojem trenutnem delovnem mestu in se svojih obveznosti lotimo z namenom. Ko spremenimo način razmišljanja in v svoje vsakdanje naloge vnesemo občutek smisla, se tudi najbolj rutinsko delo lahko zdi bolj izpolnjujoče.
Katoličani se lahko pri iskanju tega smisla na več načinov zgledujemo po svoji veri.
Zgled svete družine
Marija, Jožef in mladi Jezus so čudovit zgled za iskanje smisla v vsakdanjih opravilih. Na sveto družino se seveda najpogosteje oziramo zaradi njene ključne vloge v krščanstvu, toda njihova zgodba je tudi zgodba o trdem delu, medsebojnem sodelovanju in odpornosti.
Marija, na videz povsem običajna ženska z običajnimi vsakdanjimi obveznostmi, se je nenadoma soočila z novico, ki ji je spremenila življenje – in odzvala se je pogumno in dejavno. Jožef, skromen obrtnik, je neutrudno delal, da bi preživel svojo družino, kljub številnim izzivom, s katerimi so se soočali.
In Jezus se je, preden je navdihnil milijone ljudi, več let učil tesarstva in se v njem izpopolnjeval. Njihova življenja, podobno kot naša, so bila mešanica trdega dela, skrbi za bližnje ter pripravljenosti za prilagajanje in rast.
Ritem dela in počitka
Gotovo poznate meniško geslo Ora et labora ali Moli in delaj. Dobesedni pomen sicer nakazuje, da je delo zgolj priložnost za molitev, omogoča pa nam tudi, da napor povežemo z namenom. Ko smo pri svojem delu resnično navzoči, to postane več kot le niz opravil; lahko je način, da se prizemljimo in se povežemo z Bogom.
Takšna miselna naravnanost nam pomaga, da se spomnimo, kako mora delo služiti ljudem in ne obratno, kot je poudaril že papež Janez Pavel II. Ne glede na to, ali vodite delovno ekipo, upravljate gospodinjstvo, udejanjate ustvarjalno strast ali opravljate na videz vsakdanje naloge: delo, ki ga opravljate, lahko postane priložnost za premislek in rast, za vas lahko postane celo vir veselja.

Je delo breme ali priložnost?
Res je, delo ni vedno prijetno. Včasih je izjemno naporno, ponavljajoče se, ali pa nas preprosto ne zadovoljuje. In vendar ima lahko vsako delo – ne glede na to, ali je ustvarjalno in vznemirljivo ali vsakdanje in nehvaležno – svoj smisel.
Na nek način ima naše delo vedno dve plati: prva je ta, da je delo nujni del življenja, način zadovoljevanja človekovih potreb in dejstva, da je določene stvari pač treba opraviti. Po drugi strani pa je delo tudi priložnost za rast in povezovanje. Tudi v najtežjih delih najdemo nauke o potrpežljivosti, vztrajnosti in skrbi za druge.
Iskanje smisla v vsakem opravilu
Navsezadnje vsako delo, ki ga opravljamo, prispeva k celostni podobi našega življenja. Ne glede na to, ali gradimo nekaj oprijemljivega, pomagamo človeku v stiski ali preprosto dokončamo določeno opravilo: vsaka zadolžitev ima svojo vrednost. Ključnega pomena je, da se je lotimo z ljubeznijo – do sebe, do ljudi, ki jim pomagamo, ali do ciljev, za katere si prizadevamo.
Nič ni narobe, če se včasih počutite preobremenjeni. Prav tako je v redu, če si želite, da bi bilo vse skupaj nekoliko lažje. Toda če svoje delo opravljamo z namenom in ljubeznijo, lahko tudi najmanjša opravila postanejo pomemben del zgodbe, ki jo gradimo iz dneva v dan.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
