separateurCreated with Sketch.

“Kuhanje je proces učenja skozi napake”

Andreja Špeh
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Kaja Zupanc - objavljeno 22/01/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
S klinike v kuhinjo …

Vsestransko in aktivno Andrejo Špeh iz Loške doline v življenju najbolj navdušujejo potovanja, glasba, kultura, možgani in seveda hrana. Po izobrazbi je psihologinja in nevroznanstvenica, s čimer je še dodatno poglobila svoje razumevanje delovanja možganov. Trenutno uspešno združuje svoje raznolike interese tudi na karierni poti.

Kot raziskovalka deluje na Nevrološki kliniki, v Kuharskem Labu v Centru Rog deli svoje znanje kot mentorica, občasno pa se preizkusi tudi v pripravi sladic po naročilu. "Rekla bi, da sem aktivna oseba, ki jo zanimajo različne stvari," pravi Andreja, ki jo večina ljudi prepozna po njeni strasti do kulinarike.

Andrejo ste lahko spremljali v lanski sezoni priljubljene kuharske oddaje MasterChef Slovenija.

Odraščali ste na podeželju. Kako se spominjate otroških dni? Kdo vas je navdušil nad kuhanjem?
Odraščanje na podeželju povezujem s številnimi trenutki, ki smo jih kot otroci preživeli na prostem. Imeli smo velik vrt, na katerem še danes pridelujemo sadje in zelenjavo, zato sem bila že od malih nog v stiku z domačimi pridelki. Menim, da prav zaradi tega bolj cenim domačo hrano.

V moji družini so bile vse ženske dobre kuharice. Spomnim se babice, ki je vedno pripravljala domače testenine, in druge babice, pri kateri smo na podstrešju sušili domače mesnine – to sem vedno doživljala kot pravo dogodivščino.

Andreja Špeh
Izvedba otroških kuharskih delavnic.

Bila sem otrok, ki je vedno želel sodelovati in pomagati v kuhinji. Z veseljem sem bila prisotna pri mletju mesa, kuhanju ocvirkov in drugih kuharskih opravilih, še posebej pa sem uživala, ko so pripravljali sladice in sem lahko radovedno opazovala dogajanje na kuhinjskem pultu. Pri tem nikakor ne smem pozabiti svoje mame, ki je izvrstna kuharica. Predala mi je številne osnovne kuharske veščine, poleg tega pa jo še danes pogosto prosim za nasvet.

So vas pri kuhanju bolj navdihnili okusi, ki ste jih okušali kot otrok, ali način, kako so vaša mama in babici s srcem pristopale k pripravi jedi?
Pravzaprav sem bila kot otrok precej izbirčna, tako da verjetno drugo. Moja mama pravi, da sem zelo rada ustvarjala, kulinarika je bila ena od oblik izražanja.

Eno leto ste živeli na Švedskem. Kako bi primerjali njihovo in našo kulinariko?
V Sloveniji imamo izjemno srečo, da lahko uživamo veliko kakovostne in lokalno pridelane hrane. Na Švedskem je žal večina zelenjave in sadja uvožena, kar se odraža tudi v okusu.

Na začetku me je sicer navdušila raznovrstna ponudba v njihovih trgovinah, a sem kmalu ugotovila, da se ne splača zapravljati denarja za posebne sestavine.

Seveda pa ima njihova kulinarika tudi svoje prednosti, kot so zelo kakovostne morske sestavine in široka izbira mlečnih izdelkov. Na primer že navadno mleko razdelijo v štiri kategorije glede na vsebnost maščobe, poleg tega imajo na voljo številne vrste fermentiranega mleka, pri čemer vsak izdelek ponujajo v različnih okusih.

Pohvalila bi tudi veliko večjo izbiro že pripravljenih zdravih obrokov, ki so obenem zelo okusni. Na tem področju imamo pri nas še veliko prostora za izboljšave. Kljub vsemu menim, da je naša kulinarika na splošno kakovostnejša in okusnejša, prav tako pa pri nas občutno večji delež ljudi hrano pripravlja doma.

Ob vsakem obisku Švedske si kljub temu obvezno privoščim lososa in "keso" – njihovo različico skute.

Andreja Špeh
Na potovanju (Tokio)

Imate kakšno zabavno ali nekoliko nenavadno anekdoto, povezano s kuhanjem?
Dva prijatelja sta me pred MasterChefom presenetila s hobotnico, ki je še nikoli prej nisem pripravljala. Poleg hobotnice sem pripravila še omako iz morske osnove. Kolega se je ponudil, da mi pomaga pospraviti kuhinjo, pri tem pa je omako – prepričan, da gre za ostanke – zlil v korito.

Imeli smo pripravljeno tudi osnovo za sladoled, ki sem jo pozneje po nesreči sama zlila v korito. No, vsaj hobotnica je bila tisti dan odlična. :)

Kuhanje je pogosto tudi proces učenja skozi napake. Ste se kdaj znašli v situaciji, ko vam je jed popolnoma spodletela?
Največ preglavic mi je povzročal crème brûlée. Gre sicer za precej preprosto sladico iz osnovnih sestavin, vendar sem jo pripravljala med pripravami na tekmovanje MasterChef. Mislim, da sem potrebovala štiri poskuse, saj je bila sladica vedno preveč tekoča, kar mi je požrlo kar nekaj živcev. Priznam, da je po tem nisem več pripravila.

Kako bi opisali svojo kuhinjo v treh besedah?
Avtohtona, raznolika in polna začimb.

Pred kratkim ste postali doktorica nevroznanosti. Ste morda kdaj eksperimentirali z recepti na znanstven način?
Mislim, da lahko na vsak recept pogledamo tudi z znanstvenega vidika. Na primer, če tekočini dodamo jajca in jih segrevamo, se bo masa zgostila. Poznamo temperature, pri katerih jajca zakrknejo, ali kdaj je meso ustrezno pripravljeno. Če razumemo osnovne postopke in poznamo sestavine, nam to omogoča lažje eksperimentiranje z okusi.

Andreja Špeh
Zagovor doktorata

Sodelovali ste v lanski sezoni oddaje MasterChef Slovenija. Kaj vam bo v zvezi s tekmovanjem najbolj ostalo v spominu?
To obdobje si bom najbolj zapomnila kot čas, ki je bil skoraj v celoti posvečen kulinariki – branju kuharskih knjig, načrtovanju jedi ter preizkušanju novih sestavin, kuharskih pripomočkov in postopkov. Čudovito je bilo, da sem bila obdana z ljudmi, s katerimi smo lahko razpravljali o hrani in se učili drug od drugega.

Spoznala sem, da lahko tudi v stresnih situacijah ostanem relativno mirna. Po začetni tremi sem resnično uživala v kuhanju in zdaj prav pogrešam, da bi mi kdo prinesel kakšno nenavadno sestavino ali postavil poseben izziv.

Vsekakor se je moj pogled na kulinariko v tem obdobju močno spremenil. Poleg tega pa mi bo v spominu ostala tudi celotna produkcija, ki je potrebna za ustvarjanje ene same oddaje.

Andreja na svojem Instagram profilu deli slastne recepte:

V prostem času radi kvačkate, pred leti ste trenirali kickboks … Ta kombinacija je res nenavadna in zanimiva!
Žal se zaradi poškodbe s kickboksom ne morem več ukvarjati. Nisem ravno oseba, ki bi ji ustrezali joga in meditacija, večjo sprostitev mi je ponudil kickboks. Moram priznati, da mi ti treningi res manjkajo.

Rada ustvarjam, čeprav nisem ravno talent za risanje, zato morda to poskušam nekoliko kompenzirati z ročnimi deli. Mislim, da sem najboljše volje in najbolj produktivna, ko se mi dogaja veliko stvari.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.