Naša čustva nas lahko popolnoma nadvladajo. Zelo težko in včasih kar strašljivo se je soočiti z njimi in jih poskušati premagati, zato smo nagnjeni k temu, da se jim prepustimo. Dvignemo roke in sprejmemo včasih napačno načelo "slediti svojemu srcu".
S tem se predamo svojim čustvenim kapricam, ker nima smisla, da bi se trudili biti razumni. Končni rezultat je nerazumno vedenje, prizadetost, obžalovanje. Čustva zato niso dobro vodilo pri sprejemanju odločitev, če jih postavimo preveč v ospredje.
Če sledimo svojemu srcu ne glede na okoliščine, smo na koncu čustveno navezani na najrazličnejše stvari – dobre in slabe, pogosto nerazumne –, ki nas vlečejo v različne smeri. Postanemo izgubljeni, daleč od Boga in celo od sebe.
Sveti Avguštin, ki je celo svoje življenje raziskoval človeško in predvsem svojo osebnost, nam s svojimi nasveti lahko pomaga, ko se znajdemo v situacijah, ko naša čustva povsem nadvladajo razum.
1VADITE
Sveti Avguštin se je pravzaprav naučil novega niza čustvenih odzivov. Bil je čustveno navezan na napačne vrste stvari, kot sta poželenje in nečimrnost, ki sta ga nadvladali. Toda želel je, da bi ga njegov razum vodil k temu, da bi ljubil dobre stvari in da ne bi bil ujet v neurejene čustvene želje, zato se je lotil dela.
Prebral je na primer Ciceronovo knjigo, ki je ponujala spodbude k samoobvladovanju in iskanju modrosti. Avguštin pravi: "Ta knjiga je spremenila moja čustva ... in mi dala druge namene in želje." Namerno je oblikoval privlačnost do kreposti, dobrote in razuma. Sčasoma je znova oblikoval svoja čustva in si začel želeti teh dobrih stvari.
Kako pogosto ljubimo napačne stvari? Slabe primere nereguliranih čustev prevzamemo zaradi zgleda televizije, družbenih medijev, tračev in nekakovostne glasbe. To je tako, kot bi se urili v prenajedanju nezdrave hrane. Ko se ponudi prava, hranljiva hrana, postane neokusna. Odklanjamo jo za energijsko pijačo in sladkarije. Ali je kaj čudnega, da smo čustveno nezdravi?
Da bi pridobili nadzor nad nezdravimi čustvi, se moramo poglobiti v dobre zglede in se jih naučiti ljubiti. Potreben je čas, a z vztrajnostjo nam lahko uspe.
2SPOMNITE SE PRAVE SREČE
Čeprav je Avguštin začel hrepeneti po dobrem, še ni bil povsem pripravljen, da bi se popolnoma spremenil, saj je rekel Bogu: "Daj mi čistosti in vztrajnosti, ampak ne še." Njegov naslednji korak je bil, da se poglobi v svoj spomin. Vadil se je v spominjanju svojih najsrečnejših trenutkov, kako se je počutil in zakaj.
Pogosto se pretentamo in mislimo, da bomo končno srečni, če se prepustimo še enemu vzgibu. Če pobrskamo po spominu, časi, ko smo dejansko srečni, niso to, kar smo mislili.
"Spomin vsebuje tudi občutke mojega uma," pravi Avguštin. Ko nas zamika, da bi se prepustili nenadzorovanim čustvom, se lahko vrnemo k spominom na pravo srečo, da bi znova pridobili nadzor. V bistvu je to način za prekinitev negativnih miselnih spiral. Osredotočite se na spomine, kako je življenje boljše, če so čustva pod nadzorom.
3NAJ VAS VODI RAZUM
Vedno si moramo dati čas in prostor, da delujemo po razumu, ne po čustvenih kapricah. To ne pomeni, da čustva nimajo nobene vloge – to ni mogoče ali celo zaželeno – ampak pomeni, da čustva vodi razum. Kot pravi Avguštin, čustva postanejo "obvladana". Zanj je to pomenilo, da je njegova stara čustvena navezanost na mesene užitke zmanjšana. Začel je bolj razumno razmišljati o tem, kaj ljubezen v resnici je, kaj pomeni ljubiti in kakšen človek želi biti.
Z zgledom svetega Avguština in veliko vaje je mogoče postati čustveno bolj zdrav in se bolj začeti ravnati po svojem razumu. Potrebne je nekaj discipline, a na koncu je ključ do sreče postaviti čustva na njihovo pravo mesto.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
