separateurCreated with Sketch.

Pred odpravo v Zambijo: “Veselim se, da bomo lahko naredili nekaj dobrega za tamkajšnje ljudi”

Anamarija Mihovec
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Katarina Berden - objavljeno 27/01/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Kaj razmišlja mlad človek, preden se za tri mesece odpravi na pomoč najbolj ranljivim ljudem v Afriko?

Anamarija Mihovec je absolventka medicine in ena izmed šestih članov ekipe študentov, ki se aprila odpravlja na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo v vas Nangoma.

Poleg študija medicine svoje življenje živi ob zvokih violončela in harmonike, svoja razmišljanja in skupne dogodivščine rada zapisuje v dnevnik. Najbolj jo zanima področje ginekologije in porodništva, zato bo na odpravi svojo pomoč z veseljem nudila tudi bolnicam in materam na tem oddelku.

Člani ekipe se poznajo že od začetka študija, saj imajo zelo podobne priimke, v prvem letniku pa so bili razdeljeni v skupine prav na podlagi priimkov in so tako postali dobri prijatelji. Vsem je bilo tudi skupno zanimanje za tovrstne odprave, zato ni bilo vprašanje, ali gredo skupaj na odpravo, ampak kam gredo.

Anamarija je za Aleteio v imenu ekipe spregovorila o tem, kako se pripravljajo na odpravo, kaj jih skrbi in česa se najbolj veselijo. Obljubila pa je tudi, da bodo z vami, dragi bralci, ob prihodu domov podelili svoje dragocene izkušnje in zgodbe, ki jih bodo spisali na odpravi.

Kaj te je navdihnilo, da si se odločila, da se pridružiš humanitarni odpravi v Zambijo?
Večkrat med študijem sem slišala izkušnje zdravnikov in starejših kolegov, ki so bili na tovrstnih odpravah. Ko sem prvič slišala za to, sem kar nekako ohranila v malih možganih to misel, da bi to res rada izkusila v absolventskem letu.

Z vsakim letom študija medicine želja po pomoči sočloveku tudi vse bolj raste. Ko prideš do konca študija, se čutiš vsaj približno pripravljenega, da bi lahko res pomagal in da imaš nekako dovolj znanja, potem se to lepo združi.

Kako potekajo priprave, kaj vas še čaka v mesecih pred odhodom?
Zdaj smo v fazi zbiranja sredstev, kar pomeni, da hodimo po župnijah in drugih lokacijah in nagovarjamo ljudi, da bi nam pomagali. Letalske vozovnice smo že uspešno kupili, čaka pa nas še nakup materiala, ki ga bomo vzeli s seboj.

Iz Zambije smo dobili tudi prošnjo za nakup prenosnega EKG-ja, saj bi jim to zelo prav prišlo, zato jim bomo poskušali omogočiti tudi to. Poleg tega poskušamo vsi člani ekipe v teh zadnjih mesecih tudi čim bolj osvežiti strokovno znanje, predvsem za specifične bolezni in stanja, ki so tam pogosta.

Že v času študija ste s preostalimi člani postali dobri prijatelji. Kako bi opisala svojo skupino?
Zdi se mi, da smo zelo različni, ampak se zelo dobro dopolnjujemo. Pet nas je študentov medicine, ena članica pa študira dentalno medicino, tako da že tu imamo pokriti dve pomembni področji. Sicer pa nas zanimajo zelo različna področja, od družinske medicine do ginekologije, kar je super, ker bomo lahko tako pomagali na več različnih oddelkih.

Pri naši skupini mi je najbolj všeč, da si znamo stati ob strani, vskočiti, kadar kdo česa ne more, predvsem pa tudi to, da smo tako dinamični. Vsakič, ko smo skupaj, se nasmejimo, na sestankih smo zelo produktivni, a trajajo dolgo, ker se pogovarjamo tudi o drugih stvareh. Fino se mi zdi, da smo res postali domači drug z drugim, da spoštujemo drug drugega, da si pomagamo. Veselim se, da bomo tudi daleč od doma znali biti taki.

Prepričana sem, da bo v teh treh mesecih vsak od nas imel kak slab dan ali teden, in prav zato se mi zdi super, da se že tako dobro poznamo, saj že zdaj vemo, kako se obnašati do drugega v takih situacijah.

Zambija 2025

Kako vas lahko tisti, ki vas bomo spremljali na daljavo, podpremo pred odhodom? Zbirate prispevke ali še kaj drugega?
Zelo bomo veseli vsakega finančnega prispevka. Poleg osnovnega materiala, kot so gaze in povoji, smo se kot odprava odločili zbirati stara očala z dioptrijo, ki jih bomo potem dali umeriti, zapisali, koliko dioptrije imajo, jih očistili in poskrbeli, da bodo kolikor se da brezhibna. Zdravil pa ne zbiramo.

HUMANITARNO-MEDICINSKA-ODPRAVA-NANGOMA-ZAMBIJA-2025

Prestavljam si, da je stroškov ogromno in da zagotovo drži dejstvo, da več kot dobite, več lahko daste tistim, ki to najbolj potrebujejo.
Točno tako. Izdelali smo okvirni finančni načrt. Želimo si, da bi zbrali vsaj 20 tisoč evrov. Približno polovica gre za zdravila, potem pa veliko tudi za prevoz pacientov. Radi bi zbrali dovolj, da se nam ne bo treba odločati, katerega pacienta poslati s prevozom v bolnišnico, ampak bi prevoz lahko omogočili čim več ljudem.

HUMANITARNO-MEDICINSKA-ODPRAVA-NANGOMA-ZAMBIJA-2025

Se med seboj pogovarjate o strahovih glede tega, kaj vas tam čaka? Imate kakšne strahove?
Tam bomo prvič doživeli, da bomo kakšne odločitve glede pacientov prevzeli in sprejeli povsem sami. Do sedaj v času študija tega ni bilo, saj smo imeli vedno ob sebi mentorje. Strah nas je, ker čutimo veliko odgovornost in bi radi vse naredili prav, bili natančni, dali prava zdravila …

Strah nas je tudi dejstva, da nas lahko doletijo bolezni, poškodbe, ki jih je tam težje hitro in kvalitetno odpraviti. Zavedamo se, da bomo morali paziti nase, da kdo huje ne zboli.

Kaj misliš, da bo največji izziv pri delu v tako drugačnih razmerah?
Mislim, da je največji izziv omejenost sredstev za diagnostiko. Za pregled pri odvzemu krvi lahko pri nas dobiš izpisek na primer desetih različnih markerjev oz. desetih različnih stvari, ki jih pregleduješ. Tam dobiš na primer tri.

Ali pa rentgenski pregled – ne moreš vsakogar poslati na rentgen, ker je precej drag. Pri nas vse te opcije hitro zožijo diagnozo in lahko zelo natančno veš, kako zdraviti pacienta, tam pa bo zaradi odsotnosti natančne diagnostike težje natančno določiti, kaj je narobe s pacientom in kaj je optimalno zdravljenje zanj.

Kaj pa po tvojem odtehta vse te strahove, ki si jih omenila? Česa se veseliš?
Mislim, da prav ta občutek oziroma upanje, da lahko s tem, ko nekaj časa preživimo tam, naredimo neko spremembo, nekaj dobrega za tamkajšnje ljudi.

Veselim se tudi tega, da vidim, kako bo ta izkušnja vplivala na nas kot na skupino in tudi na mojo osebno rast.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.