separateurCreated with Sketch.

Pet načinov, kako lahko poskrbite za svoje možgane

Jak zadbać o mózg?
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Dawid Radomski - objavljeno 02/02/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Kaj naj storimo, da zagotovimo, da tempelj Svetega Duha, ki je naše telo, izkoristi svoj polni potencial?

Predvidevam, da si vsi, ki pridejo v cerkev, želijo, da bi bil njihov "tempelj" v celoti izkoriščen in bi oznanjal Boga (mogočne orgle, dober organist, zbor, ki poje čudovite pesmi, polne klopi vernikov). In na podoben način Bog sanja o templju Svetega Duha. Sveti Pavel pravi, da je človeško telo tempelj Svetega Duha. Bog torej želi, da bi človeško telo v celoti izkoristilo svoj potencial.

Stvarnik nas je ustvaril in ne smemo razmišljati o skrbi zase na posameznih področjih. Telo, um, duh – ta področja človeka niso le neločljiva, so medsebojno odvisna!

Kaj lahko storimo, da zagotovimo, da tempelj Svetega Duha, ki je naše telo, izkoristi svoj polni potencial? Začeti moramo z glavo.

1HVALEŽNOST

Kako čudovito zapleten je človek! In kako hvaležen sem Bogu za to! Hvaležnost je prva stvar, na katero pomislimo. Ko Bog povabi človeka, naj izbere življenje in blagoslov (5 Mz 30,19), o tem govori tudi v kontekstu naših možganov.

Pred več kot 20 leti je bilo dokazano, da osredotočanje na hvaležnost (npr. z vodenjem dnevnika hvaležnosti) znižuje raven stresa (in s tem kortizola) in zmanjšuje aktivnost simpatičnega živčnega sistema ter krepi parasimpatični živčni sistem (čutimo manj nervoze in strahu, čutimo pa več miru).

Tako je razmišljal že sveti Ignacij Lojolski, ko je priporočal vsakodnevno izpraševanje vesti, pri katerem upoštevamo dobro, ki smo ga storili in izkusili.

Jak zadbać o mózg?

2MEDITACIJA

Ustanovitelj Družbe Jezusove nas vabi k nečemu, čemur se v svetu znanosti posveča vse več pozornosti – k meditaciji in kontemplaciji. To je premišljevanje ob Božji besedi v zbranosti, da se v Sveto pismo ne potopimo le z umom, ampak tudi s čutili.

Dr. Sarah Lazar je ugotovila, da redna meditacija pomaga ohranjati debelino možganske skorje. Študije ljudi, ki so redno meditirali približno 20 let, so pokazale, da imajo možgani 50-letnikov enako možgansko skorjo, kot če bi bili stari približno 23 let.

To pomeni, da je proces staranja možganov počasnejši, zato področja, kot so samokontrola, pozornost, odpornost na nevrodegenerativne bolezni (npr. Alzheimerjeva bolezen), spomin itd., delujejo veliko bolje.

V svetu, kjer smo od jutra do noči nenehno obkroženi z dražljaji, se zdi težko ali celo noro najti 30 minut, da bi mirno "predihali" Božjo besedo. Vendar, kot kažejo raziskave, lahko zahvaljujoč tej praksi pridobimo več časa, kot si mislimo.

Jak zadbać o mózg?

3ČUJEČNOST

Hvaležnost se prepleta s čuječnostjo – biti tukaj in zdaj. Božji služabnik, nadškof Fulton J. Sheen, je čudovito pisal o duhovni praksi čuječnosti – molitvi rožnega venca: ​​

"Psihološko gledano je rožni venec ena najlepših molitev, saj združuje razpršeno človeško energijo, um, ustnice in konice prstov v en sam združevalni namen. Pri ljudeh, ki težko molijo, ritmično gibanje prstov prebudi duhovne misli. Za tiste, ki so vajeni miselne molitve, dobi duhovni vidik novo razsežnost, ko se preliva v telo in izstopa skozi konice prstov."

Jak zadbać o mózg?

4VADBA "MIŠIC ZA VOLJO"

Če vam je težko sedeti pol ure v tihi molitvi v samoti, imam za vas še boljšo novico! V sebi imamo "mišico" moči volje – del možganov, imenovan srednja možganska skorja, ki je še posebej aktivna, ko počnemo stvari, ki jih res ne želimo početi ali se nam ne ljubi.

Pogosteje kot jih izvajamo, bolj se ta del možganov povečuje, njegova velikost pa "povečuje" oddaljenost od obrambnih mehanizmov ali mehanizmov pobega. Z drugimi besedami, pogosteje kot se prepričamo, da nekaj naredimo, več moči imamo, da zgradimo samodisciplino.

Jak zadbać o mózg?

5SANJE

Naše misli, odločitve, spomini in sanje se "razporedijo" v tri situacije: ko se o njih pogovarjamo z nekom, ki nam je pomemben, ki ga spoštujemo; ko jih zapišemo (najbolje ročno) na papir, da lahko vidimo, kako potekajo; in ko spimo.

Nemogoče je na kratko našteti, koliko dobrega se človeku zgodi, ko spi, vendar pogosto ponavljam, da zdravo spanje in dovolj spanja nista luksuz. To je naša moralna obveznost! Moralna, kajti če verjamemo, da je Božja volja, da služimo Bogu ter drugim ljudem s svojo poklicanostjo, kakšna služba je to, če je njeno osnovno delovno orodje oslabljeno?

Med spanjem se naši spomini uredijo in možgani se pripravijo na sprejemanje novih informacij (poveča se pripravljenost za učenje). Pomanjkanje spanja poveča tveganje za vnetja in raka. Ko premalo spimo, pride do motenj v celotnem hormonskem sistemu, predvsem pa oslabi naš center za nadzor življenja, to so možgani. Slabši spanec pomeni šibkejšo voljo, večjo nagnjenost k ubiranju bližnjic in manjšo samokontrolo. Odrasla oseba bi morala (o tem se ne bi smeli pogajati!) neprekinjeno spati vsaj sedem ur.

Jak zadbać o mózg?

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.