separateurCreated with Sketch.

Poznate osupljivo zgodbo tega kraljevega para?

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Barbara Pučnik - objavljeno 02/02/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Zgodba svetniškega belgijskega kralja in njegove ljubljene žene

Njemu je bilo ime Baudouin (izgovarja se Bodua), njej Fabiola. On je prevzel belgijski prestol, še preden je dopolnil 21 let, kajti Belgijci njegovega očeta, kralja Leopolda III., zaradi dogajanja med drugo svetovno vojno niso več podpirali. Ona je bila iz bogate madridske aristokratske družine, a se je odločila, da bo ljudem služila in jim pomagala kot bolnišnična medicinska sestra.

Njega so klicali žalostni kralj, ker se skoraj nikoli ni nasmehnil. Svoje delo je sicer opravljal vestno, vendar s težavo in z žrtvijo. Ona je bila pri 30 letih še vedno samska in pravijo, da je resno razmišljala, da bi se pridružila karmeličankam.

Vsak na svojem koncu Evrope sta gojila globoko osebno vero, veliko in predano molila, se vsak dan udeleževala svete maše ter zaupala v Marijino varstvo. On celo do te mere, da je Marijo prosil, naj mu izbere ženo.

Brez blišča in prestiža, blizu ljudem

Kako sta se njuni poti prepletli, ni znano, kajti to sta nameravala zaupati svojim otrokom, ki pa sta jih vseh pet izgubila še pred rojstvom. Zagotovo je njuna ljubezen zacvetela pod Marijinim plaščem, saj sta se poleti 1960 zaročila v Lurdu in se pol leta pozneje poročila v Bruslju.

Belgijci zaradi zgodovinskih izkušenj s Španci svoje nove kraljice sprva niso sprejeli. Toda kmalu se jim je zelo priljubila zaradi dostopnosti, sočutnosti in ljubeznivosti. Njihov vase zaprti kralj je ob njej postal sproščen in bolj radosten.

Kraljevi par ni bil naklonjen prestižu in blišču. Kraljico so celo klicali prva socialna delavka Belgije, saj je prodala del poročnih daril, da je lahko ustanovila sklad za pomoč državljanom, ki so se znašli v stiski. Ob neki rudarski nesreči sta z možem obiskala prizadete prebivalce in ker so zdravniki, ki so oskrbovali ranjene, potrebovali pomoč, je slekla svoj krzneni plašč, snela rokavice in si nadela opravo medicinskih sester.

Belgija se je v času njunega vladanja soočala z nemalo pretresi. Ves čas je vrelo med Flamci in Valonci, med govorci francoščine, nizozemščine in nemščine, vlade so bile pogosto nestabilne, poleg tega sta bila obremenjena s težko in krvavo dediščino Konga, nekdanje belgijske kolonije. Svojim ljudem sta želela biti blizu in iz prve roke spoznati, kako živijo.

Njuni zelo nenavadni veličanstvi

Baudouin in Fabiola sta tudi kot zakonca vsak dan začela s sveto mašo. Ne le v domači grajski kapeli, pravijo, da je bilo tako tudi med njunimi obiski po svetu. Skupaj sta molila in skupaj živela v Božji ljubezni.  

Ne glede na to, da sta kot javni osebi morala svoja verska prepričanja potisniti v ozadje, da bi ohranjala zahtevano nevtralnost, nista nehala sijati kot Kristusova učenca. Predvsem pa sta izžarevala neverjetno medsebojno ljubezen in naklonjenost. Na večini fotografij sta objeta okrog pasu, držita se za roke, stikata glavi in se ljubeče smehljata drug drugemu. Neki novinar je zapisal, da se je ob ognjišču njune ljubezni grela vsa Belgija.

Pogovarjala sta se s premožnimi poslovneži, pa tudi s prostitutkami iz pristaniških mest, obiskovala sta zavetišča za brezdomce in gostila svetovne voditelje, vsako leto sta v vrtovih svoje palače priredila srečanje za več sto otrok, s posebno pozornostjo do tistih s posebnimi potrebami, obenem pa ustanavljala še danes delujoče fundacije in sklade za mednarodno in lokalno pomoč. Kraljica Fabiola je bila prva, ki je objela bolnika z virusom HIV, čeprav je svetovni tisk to pripisal angleški princesi Diani.

Brez nasledstva

Kraljeva zakonca sta s seboj nosila tudi zelo globoko rano, saj jima ni bilo dano, da bi postala starša, čeprav sta si to neizmerno želela. Petkrat sta se razveselila nosečnosti, vendar Fabiola ni mogla donositi. Kralj je nekoč dejal, da sta sčasoma razumela, da jima je ta preizkušnja naložena, da bi ljubila prav vse otroke, ne le svojih.

V soju njune ljubezni in pozornosti pa se je kopalo več kot 40 nečakinj in nečakov, tudi sedanji belgijski kralj, ki ima, kot sam pravi, na svojega strica in teto najlepše spomine.

Proti splavu

Leta 1990 je belgijski parlament sprejel zakon o pogojni dekriminalizaciji splava, ki je za to, da bi lahko prešel v izvrševanje, potreboval kraljevo strinjanje, torej njegov podpis. Baudouin ga ni podpisal. Nekateri pravijo, da zaradi svoje globoke vere, drugi, da zaradi lastnih bolečih izkušenj. Vlado in parlament je pozval, naj najdeta pravno rešitev, ki bi uskladila pravico kralja, da ni prisiljen ravnati proti svoji vesti, in parlamentarno demokracijo.

Kralj se je zelo zavedal, da je na kocki njegov položaj in vse, kar je z njim povezano: družbeni status, premoženje, prihodnost kraljeve družine, obstoj monarhije … Predsedniku vlade, ki ga je prepričeval k pragmatičnemu pristopu, naj bi dejal, da si ne bo premislil, pa če mu pripelje papeža. Rešitev so našli: parlament je kralja z njegovim strinjanjem razglasil za nezmožnega vladanja, 36 ur pozneje pa je to razglasitev preklical.

Ljubljena kraljica

Nekateri člani širše kraljeve družine, ki kraljevemu paru, predvsem kraljici, niso bili najbolj naklonjeni, naj bi nekoč izjavili, da kraljici res ni mogoče ničesar zavidati, saj naj ne bi imela ne lepote, ne stila, niti kančka glamurja, tudi otrok ne.

Vendar je ob ogledu njunih fotografij in posnetkov jasno, kaj so ji zavidali. Fabiola je bila ljubljena kot le redkokatera kraljica. Njen mož jo je imel zelo rad in se ni obotavljal tega javno pokazati. Naslanjal se je na njeno modrost, jo cenil in zanjo molil. Ona pa ga je občudovala, ljubila, podpirala.

Po moževi nenadni smrti je živela še 21 let, se v tem času tudi nekoliko spremenila in seveda postarala, vedno pa ohranjala svojo značilno dobrohotno in veselo držo ter svet spomin na ljubezen svojega življenja. Ko je belgijski prestol prevzel Baudouinov brat, je sicer obdržala naziv kraljice, vendar se je diskretno umaknila ter podpirala svaka in svakinjo.

Kralj na poti k beatifikaciji

Jeseni 2024 je papež Frančišek obiskal Bruselj in molil na grobu kraljevih zakoncev. Napovedal je tudi beatifikacijo kralja Baudouina ter ga predstavil kot branilca in zaščitnika svetosti življenja zaradi njegove drže glede zakona o dekriminalizaciji splava. Nekdanji sodelavci in sodobniki kraljevega para, ki drug za drugim odhajajo v večnost, o obeh govorijo kot o svetnikih, čeprav nanju pada nekaj senc, ki jih življenje na prestolu verjetno prinese samo po sebi.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: