V kar preveč povezanem svetu zlahka dobimo občutek, da je tišina izgubljena umetnost. Družbena omrežja so polna neskončnih pogovorov, mnenj in razprav: pogosto nas povsem izčrpajo in razburijo.
Ob vsem tem pa tišina, posebej v digitalni dobi, ostaja ključnega pomena. Sprejemanje trenutkov "virtualne tišine" ni zgolj praktičen korak na poti k duševnemu miru; je tudi duhovna praksa, ki nas približa Bogu in ljudem okoli nas.
Zakaj je tišina pomembna
Katekizem Katoliške cerkve nas opominja, da je tišina bistvena za gojenje molitve in razločevanja, in molk označuje kot "podobo prihodnjega sveta" (KKC 2717). Poklicani smo k tišini, da bi se naša molitev dvignila iz globin našega srca. To načelo ne velja le za naše zemeljske prostore, temveč tudi za naše digitalno okolje.
Na spletu se molk kaže v tem, da se ne vključujemo v pogovore, ki spodbujajo delitve, da se umaknemo od nenehnega hrupa obvestil in da se ne odzovemo na vsako objavo ali komentar. Na ta način ustvarimo prostor za premislek, prijaznost in rast.
Pasti nenehne povezljivosti
Neusmiljen tempo spletnega življenja nas zapeljuje k naglim odzivom, pogosto brez premisleka o posledicah. Papež Frančišek vedno znova opozarja pred to težnjo, saj opaža, kako lahko digitalnim interakcijam primanjkuje globine in ljubeznivosti pristne človeške povezanosti. V svoji okrožnici Vsi smo bratje je zapisal:
"Digitalni odnosi, ki nas odvezujejo napora pri vzgoji prijateljstva, trdne vzajemnosti, pa tudi postopoma zorečega soglasja, imajo videz družabnosti. Ne oblikujejo zares 'mi'."
Sprejemanje "virtualne tišine" nam pomaga, da se izognemo pastem spletnega zgražanja in površinskih izmenjav ter nam omogoča, da negujemo pristne odnose brez spletnih povezav.
Kako se lotiti virtualne tišine
1Redno se odklapljajte
Omejite čas, ki ga preživite na spletu. Premislite o tem, da bi se vsak teden za en dan v celoti odpovedali družbenim omrežjem ali da bi čas, ki ga dnevno preživite ob zaslonu, omejili na določene ure. Odklop vam bo pomagal, da se boste znova osredinili na sedanji trenutek in ljudi okoli sebe.
2Preden se odzovete, si vzemite kratek premor
Ko vas mika, da bi komentirali kakšno objavo ali kaj podelili na spletu, se ustavite. Vprašajte se: Ali bo to komurkoli koristilo? Ali je prijazno? Če je odgovor ne, raje molčite. Pogosto je najpametneje, da se povsem umaknete.
3Izklopite obvestila
Obvestila nas vlečejo v nenehno interakcijo. Če jih izklopimo, lahko nadzorujemo, kdaj in kako se odzivamo, namesto da smo prepuščeni na milost in nemilost vsakemu pisku ali glasovnemu opozorilu.
4Negujte navade onkraj spletnih povezav
Brskanje po spletu zamenjajte z dejavnostmi, ki hranijo vašo dušo: s prebiranjem Svetega pisma, preživljanjem časa v naravi, z molitvijo ali s povezovanjem z bližnjimi. Ti trenutki tišine bogatijo naše življenje na načine, ki jih družbena omrežja ne zmorejo.
5Pred objavo nekaj zmolite
Svoje spletne namere prenesite v molitev. Prosite Svetega Duha, naj vodi vaše besede in dejanja ter zagotovi, da bodo odražala Kristusovo ljubezen in resnico.
Vnovično odkrivanje sedanjosti
Virtualna tišina ne pomeni, da v celoti opustimo digitalni svet: gre za to, da se ga naučimo namensko uporabljati. Ko se umaknemo od hrupa, se odpremo za Božji glas in lepoto Njegovega stvarstva. Psalmi takšno miselnost spodbujajo: "Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog" (Ps 46,11).
Ko se umaknemo s spleta, se lahko polneje vključimo v življenje onkraj medmrežja –poglobimo svoje odnose, znova odkrijemo radosti preprostega življenja in negujemo mir, ki ga ne more zagotoviti noben algoritem.
Z izbiro molka in tišine si povrnemo svetost svojega časa in pozornosti. V tej tišini slišimo šepet Boga, ki nas vabi, naj živimo pristno in radostno, tako na spletu kot onkraj njega.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
