Papež Frančišek je uradno priznal drugi čudež, pripisan priprošnji blaženega Piera Giorgia Frassatija, in napovedal, da bo Frassati za svetnika razglašen 3. avgusta 2025. Več let po dogodku duhovnik, ki je drugi čudež doživel, razkriva svojo izkušnjo ozdravljenja po raztrganini sprednje križne vezi, poškodbi, za katero je sicer potreben kirurški poseg.
V pogovoru za ameriške katoliške medije je duhovnik Juan Gutierrez pojasnil, kako se je poškodoval med študijem v bogoslovnem semenišču leta 2017. Med običajno igro košarke je začutil, kot bi z gležnjem v nekaj udaril, ta občutek pa je še poudaril neobičajen "pok", ki ga je slišal ob premiku noge, in počutil se je zelo nelagodno. Igre ni mogel dokončati, vendar bolečina ni bila tako huda, da bi se odločil za takojšnjo zdravniško pomoč.
Nekaj dni je vztrajal, dokler se ni eden od njegovih kolegov bogoslovcev odpravil v bolnišnico zaradi neke težave, Juan pa se je odločil, da bi bilo dobro, da mu gleženj pregleda zdravnik.
V bolnišnici z rentgenskim slikanjem niso odkrili ničesar in povedali so mu, da gre najverjetneje za natrgano mišico. V semenišče se je vrnil zgolj s sredstvi za lajšanje bolečin, tam pa se je odločil, da bo upošteval nasvet drugega kolega, ki je bil potrjen kiropraktik: lotil se je raztezanja, da bi si pomagal pri domnevno "natrgani mišici", pri hoji pa si je pomagal z berglami.
Težava je ta, da je raztezanje zadnja stvar, ki bi jo človek smel početi pri strgani križni vezi, in Juan se spominja, kako "resnično boleče" je bilo, ko je opravljal raztezne vaje.
Ko raztezanje ni pomagalo, je zaprosil za slikanje z magnetno resonanco, bolečo raztrganino pa je moral prenašati skoraj tri tedne, preden je sploh prišel na vrsto za pregled. Zdravnik ga je že čez dobri dve uri poklical nazaj in mu pojasnil, da ima strgano sprednjo križno vez in da potrebuje ortopedski operativni poseg.
Dan po magnetni resonanci je bil praznik vseh svetih in Juan je v semeniški kapeli molil še dolgo po koncu svete maše. Celo noč ga je skrbelo zaradi poškodbe in odločil se je, da prosi za "pomoč od zgoraj". Nenadoma je začutil potrebo po molitvi devetdnevnice, kar je storil že večkrat. Ko je premišljeval, na čigavo priprošnjo naj se obrne, se mu je zazdelo, da je v glavi zaslišal tih glas, ki mu je predlagal bl. Piera Giorgia Frassatija.
Kot je duhovnik pojasnil v pogovoru za medije, pri molitvi pred Najsvetejšim ob bl. Pieru Giorgiu ni prosil za ozdravljenje: "Takole sem molil: 'Gospod, na priprošnjo bl. Piera Giorgia Frassatija te prosim, da mi pomagaš pri moji poškodbi.'"
V tistem trenutku pa je začutil spodbudo, da doda: "… in obljubim, da bom, če se bo zgodilo kaj neobičajnega, o tem poročal komurkoli bo pač potrebno."
Že po nekaj dneh devetdnevnice je znova molil v kapeli, vendar je tokrat v gležnju začutil nežno toploto: "Čisto nežna je bila," je pojasnil Juan. "Toda počasi je naraščala in v nekem trenutku sem pomislil, da se je vžgala vtičnica električne napeljave. Gledal sem, ali kjer gori, vendar ognja ni bilo nikjer. Spomnim se, kako sem pogledal svoj gleženj in pomislil: 'To je res čudno.' Resnično sem namreč čutil toploto."
Ker se je zavedal, da so številna čudežna ozdravljenja povezana z občutkom toplote, je pred tabernakljem zajokal: "V srcu sem Gospodu dejal: 'Saj ne more biti res. Pa ne zato, ker Ti ne bi imel moči, da me ozdraviš, temveč ker vem, da moja vera za kaj takega ni dovolj močna.' In to me je ganilo."
Še preden je prišel do zadnjega dne devetdnevnice, Juanu ni bilo več treba hoditi z berglami, in ko je šel na pregled h kirurgu ortopedu, že več dni ni niti pomislil na poškodbo. Ko je kirurg pregledal mesto domnevne poškodbe, je bil osupel, saj ni videl nobenih znakov pretrganih vezi, kot jih je pokazala magnetna resonanca: "Od 31. oktobra ste imeli raztrganino, zdaj pa je ne morem najti," je zdravnik povedal bogoslovcu.
Čeprav se čudežni dogodek, ki je privedel do ozdravljenja duhovnika Juana, s tem zaključuje, pa je bil dejansko še en čudež sam po sebi, da smo zanj sploh izvedeli. Duhovnik Juan je namreč človek, ki stvari ne obeša na veliki zvon, zato o svoji poškodbi in čudežnem ozdravljenju ni delal posebnega hrupa, ampak se je sprva zaupal le svojemu duhovnemu voditelju in najbližjim prijateljem.
O ozdravljenju je spregovoril šele na predavanju o škofijski fazi kanonizacijskih postopkov, ki ga je vodil msgr. Robert Sarno. Ameriški duhovnik se je takrat ravno upokojil z vatikanskega Dikasterija za zadeve svetnikov. Juan se spominja, kako je potreboval skoraj ves semester, da je zbral pogum za pogovor z msgr. Sarnom, saj se je starejši duhovnik mlademu bogoslovcu zdel nekoliko zastrašujoč.
Ko mu je zaupal svojo zgodbo, je bil msgr. Sarno izjemno navdušen. Navezal je stik z Vatikanom in začel preiskavo čudeža, ki je na koncu zagotovil kanonizacijo bl. Piera Giorgia Frassatija.
Msgr. Sarno je za ameriške katoliške medije povedal: "Tega res nisem pričakoval: da bom med tečajem, ki sem ga vodil v losangeleški nadškofiji, naletel na čudež, ki bo pripomogel h kanonizaciji bl. Piera Giorgia Frassatija."
Pier Giorgio Frassati in 9 navdihujočih lastnosti:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
