Ana Maria Beguš je akademska pianistka, na dveh zasebnih glasbenih šolah v Ljubljani poučuje klavir in korepetira, vodi Parlamentarni pevski zbor Kvorum, v katerem prepevajo zaposleni v Državnem zboru. Je članica izvršnega odbora Društva klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA in "sveža" odgovorna urednica edine strokovne pianistične revije v Sloveniji.
Trudi se, da bi bilo znanje dostopno vsem, da bi bilo v Sloveniji veliko projektov. Vedno teži k temu, da med učenci širi zanimanje in ljubezen do glasbe. V prostem času rada ustvarja poezijo.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Mirno jutro, to je najlepša popotnica v dan. Brez telefona, mailov, nalog, dela. Jutranji sprehod v družbi mojih dveh fantov in kava v naši najljubši kavarnici. Največkrat v takih jutrih uživamo ob vikendih, zdaj pa čakamo pomlad, da bomo ob kavi lovili tudi sončne žarke.
2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Urejenost ob majhnem dojenčku dobi čisto novo podobo, vsekakor pa majhni trenutki, ko lahko poskrbiš zase, se urediš, naličiš, vse to ti pomaga, da se počutiš bolj svoja. Mamice smo nenehno, velikokrat tudi nehote, na razpolago, v skrbeh, z mislimi vedno pri otroku in opravkih, zato so ti trenutki res dragoceni in ženski po porodu pomagajo, da se lahko kmalu vrne v svojo kožo, čeprav nikoli več ne bo čisto tako, kot je bilo pred porodom.
Sicer pa sem vesela, da opravljam take poklice, da imam vedno razlog, da se lepo uredim, saj sem velikokrat na odru.
3. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Uh, ja, še prevečkrat pridem domov s prepolno glavo, pa niti ne težav, bolj nedokončanih nalog in projektov in polna nekih novih idej. Včasih se je v tem hitrem tempu življenja, ki nas konstantno preganja, težko izogniti, da bi se, preden stopiš skozi vrata, čisto resetiral. Največkrat to uspe partnerju z objemom ali dobro večerjo.
4. Izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Leto 2024 je bilo zame res prelomno. Rodila sem prvega otroka, ta izkušnja je že sama po sebi transformativna in sem zanjo globoko hvaležna, saj me je moj otrok naučil predvsem tega, da sem kot ženska vredna vsega lepega in tudi sposobna narediti stvari, za katere si nisem mislila, da bi mi lahko uspele. Predvsem pa so se predrugačile moje vrednote, pogled na svet in večina odnosov.
Mesec po porodu pa je za rakom zbolela moja mama. Bolezen nas je nekako oropala marsikaterega lepega dogodka, predvsem pa me ta izkušnja še danes uči, da smo minljivi in da bi morali res ceniti vsak trenutek, ko smo lahko skupaj, se družimo, kaj dobrega pojemo …
5. Kako skrbite za to, da pri učencih ne spodbujate le razvijanja tehnike in glasbenega znanja, ampak tudi ljubezen do glasbe?
Mislim, da je za vsakršno učenje najpomembneje, da učitelju uspe vzpostaviti odnos, da se učenec počuti varnega in učitelju zaupa. Pri pouku inštrumenta je ta odnos res specifičen, saj skoraj ves pouk poteka individualno.
Učitelj mora imeti svoje učence rad, rad mora imeti svoje delo in glasbo, potem se ta ljubezen prelije skozi odnos do učenca. Ne uspe mi z vsakim učencem, stremim pa k temu, da vsak učenec, ki odide iz moje učilnice, v svoj dan odnese nekaj pozitivnega. Ali je to ponos, da se je nekaj novega naučil, veselje do glasbe, majhen uspeh na uri klavirja.
Predvsem pa se moram velikokrat opomniti, da ne poučujem "le" klavirja, ampak učencem dajem popotnico za življenje, da sta glasba in umetnost vrednoti in imata v naših življenjih pomembno mesto. Umetnost nas dela senzibilne, občutljive do okolice in to svet trenutno zelo potrebuje.
6. Vodite Kvorum – parlamentarni pevski zbor. Kako je voditi pevski zbor v okolju, kjer so razlike in nesoglasja nekaj vsakdanjega, zbor pa mora delovati čim bolj enotno?
V Državnem zboru deluje pevski zbor, sestavljajo pa ga zaposleni v Državnem zboru in Državnem svetu ter nekateri poslanke in poslanci. Ime zbora izvira iz parlamentarnega izraza za sklepčnost, ki je predpogoj za sprejem odločitev. Kvorum simbolizira primerljivo nepogrešljivost in delovno simbiozo zaposlenih ter funkcionarjev v Državnem zboru in Državnem svetu pri delovanju obeh inštitucij.
Že samo ime zbora torej nakazuje, da stremimo k sodelovanju, in zdi se, da pevci, ki prihajajo na vaje, pred vrati dvorane, v kateri vadimo, pustijo svoje delo, naloge in se res osredotočijo na glasbo in prepustijo petju. Naše vaje so prostor, kjer za trenutek pozabimo na politiko, na leve, desne, tam smo vsi ljudje in se o teh temah niti ne pogovarjamo.
Delujemo predvsem kot, če se tako izrazim, hišni zbor, pojemo na nekaterih bolj internih proslavah in zaprtih sprejemih za zaposlene, na primer v adventnem času. Sama čutim, da je sedanje vodstvo našemu delovanju naklonjeno, tako lahko tudi nemoteno nadaljujemo s svojim delom.
Med naše pomembnejše nastope bi uvrstila nastop v ljubljanski stolnici skupaj z Britanskim parlamentarnim pevskim zborom, ki je decembra 2022 gostoval pri nas, in nastop na nemškem veleposlaništvu, kjer smo skupaj s policijskim kvintetom izvedli slovensko, evropsko in nemško himno, aranžma pa je naredil veleposlaničin mož.
7. Poleg glasbe se izražate tudi s poezijo. Kje iščete navdih za ustvarjanje?
Kakor kdaj, večinoma pa navdih najde mene. V obdobjih, ko je vsega preveč, se dogajajo kakšne intenzivne stvari, projekti, dogodki, takrat je poezija tista, kamor lahko strnem tisto, kar se dogaja in akumulira globoko v meni. Pišem prosto poezijo, v formah nisem vešča, nekako želim pri tem ostati pri instinktu.
Ko besede pridejo, jih zapišem, tako se mi zdi najbolj prav. Sicer je poezija velika umetnost in veščina, tako z veseljem berem velike pesnike, vsekakor pa sem tip umetnice, ki poezijo še vedno raje berem, kot poslušam. Nekako se te tiha beseda dotakne drugače.
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Da vsak težek trenutek enkrat mine. In ko bodo prišli boljši, da jih moram res užiti in ne dovoliti, da gredo samo mimo mene. V življenju imam to srečo, da sem v najožjem krogu obdana z ljudmi, ki so mi v veliko podporo, tako da slaba volja velikokrat kar hitro mine.
9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Zelo rada imam topel tuš, večerno nego obraza, potem pa kakšno zanimivo knjigo ali film in tople nogavice.
10. Biti ženska je lepo, ker …
... lahko daš življenje. Zdi se, kot da ženske s svojo energijo vlivamo življenje v vse okoli sebe. Biti ženska ni samo lepo, je prav zares fenomenalno. To odkrivanje, česa vse smo zmožne, kakšne talente premoremo, kako zmoremo stvari, ki jih nasprotni spol ne, in kako smo označene za nežnejši spol in še vedno tako zelo močne. Starejša kot sem, bolj sem hvaležna za to, da sem ženska.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
