Kaj je “možganska gniloba” in kako se ji lahko učinkovito izognemo

Papež Frančišek je ob neki priložnosti opozoril na nevarnost "možganske gnilobe", sodobne bolezni, ki jo povzroča pretirano brskanje po družbenih omrežjih. To je opisal kot neke vrste duševno "gnitje", ki ovira našo sposobnost poglobljenega premišljevanja, smiselnega sporazumevanja in dejavnega sodelovanja s svetom.

Kot vsaka bolezen ima tudi možganska gniloba svoje simptome: nenehno raztresenost, skrajšano pozornost in občutek nezadovoljstva, ki prav počasi prevzema naše celotno bitje.

Možganska gniloba negativno vpliva na vsakdanje življenje, saj nas čustveno izčrpava, odvrača od resničnosti in nam onemogoča, da bi se v celoti osredinili na stvari, ki so resnično pomembne.

Na to pa ne opozarja zgolj Vatikan. Znamenita založba Oxford University Press je besedo "možganska gniloba" razglasila za besedo leta 2025. Izvedenci za duševno zdravje so namreč vse bolj zaskrbljeni.

Toda besede svetega očeta so obenem tudi poziv k upanju. Lahko se odločimo za namerno, resnicoljubno in pogumno uporabo medijev. Predlagamo vam pet strategij, s katerimi se lahko osvobodimo brskanja po družbenih omrežjih ter si povrnemo bolj zdrav um in duha.

Papež je poudaril, da je treba k informacijam pristopati z določenim namenom. Namesto neskončnega brskanja si postavite omejitve, kdaj in kje boste dejavni na družbenih omrežjih, ter se zavestno opominjajte, zakaj to počnete.

Orodja, kot so merilci časa ali zaviralci aplikacij, vam pri tem lahko pomagajo, pravi premik pa se bo zgodil takrat, ko se boste zavezali, da boste navzoči v danem trenutku.

Vprašajte se: Ali to hrani moj um in mojo dušo ali s tem le preganjam čas?

Frančiškov poziv k "resnicoljubnosti" v komunikaciji vključuje zakoreninjenost v resničnem svetu. Branje dejanskih knjig, časnikov ali revij lahko zasidra vašo pozornost in poglobi vaše razumevanje določene teme.

Ta počasnejši, otipljiv pristop spodbuja pozornost in omogoča bogatejšo razumsko izkušnjo kot razdrobljeni koščki spletnih vsebin.

Papeževa skrb za človekovo notranje življenje nas vabi, da pogledamo onkraj storilnosti in premislimo o duhovnih učinkih svojih navad. Določite določene prostore v svojem domu, recimo jedilno mizo ali spalnico, kot območja brez zaslonov.

Ti prostori lahko postanejo območja molitve, družinskih stikov ali tihega premišljevanja ter tako zaščitijo vaš um pred pretiranimi dražljaji.

Papež je časnikarje spodbudil, naj "bijejo dober boj" in pripovedujejo zgodbe o upanju. Ta nasvet lahko v svojem življenju uporabimo tako, da se odločimo za prebiranje medijev, ki nas spodbujajo in navdihujejo.

Svoja družbena omrežja uredite tako, da boste sledili profilom ali stranem, ki spodbujajo vse, kar je resnično, lepo in dobro.

Še bolje: delite svoje zgodbe o upanju in tako preprečite negativnost, ki pogosto prevladuje na spletnih platformah.

Odmik od družbenih omrežij vas lahko resnično preoblikuje. Pa naj gre za uro, dan ali celoten konec tedna: odmik od zaslonov vašim možganom omogoči počitek in okrevanje. Ta čas izkoristite za dejavnosti, ki negujejo vaše telo in dušo – preživite čas v naravi, molite, več telovadite ali se povežite z bližnjimi.

Kot je predlagal papež Frančišek, so ti trenutki "počitka" od nenehnega vnosa informacij ključnega pomena za zdravo notranje življenje.

Zaskrbljenost papeža Frančiška glede "možganske gnilobe" ni kritika tehnologije, temveč sočutno povabilo k polnejšemu življenju. Z uporabo teh strategij lahko vzpostavimo ravnovesje v svojem življenju in znova odkrijemo lepoto premišljenega sporazumevanja.

Kot nas spominja papež, pri resnici ne gre zgolj za dejstva, temveč za to, kdo smo – in ta resnica se začne pri tem, kako se odločimo sodelovati s svetom okoli nas.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.