Predstavljajte si, da vsak teden vaši otroci preživijo nekaj časa s človekom, ki jih lahko nauči nečesa dragocenega – z obrtnikom, zdravnikom, invalidom, kuharjem, misijonarjem ali upokojenim vojakom. Nekdo, ki ne le deli svoje življenjske izkušnje, temveč otroke vodi tudi po poti vere.
Točno to je storil Craig Thompson, oče šestih otrok iz Tennesseeja v ZDA, ki je želel svojim otrokom omogočiti kar najboljšo življenjsko popotnico. Tako je nastal projekt 52 pobožnih mentorjev (52 Godly Mentors), v katerem so njegovi otroci v obdobju enega leta vsak teden preživljali čas z drugim mentorjem.
Če ne bomo sami načrtno iskali pobožnih mentorjev za svoje otroke, bodite prepričani, da bo to namesto vas storil družbeni sistem, je prepričan Thompson. A tisti mentorji bodo vašega otroka morda naučili čisto drugačne stvari, kot si vi želite.
Zakaj mentorji?
Craig je nekega dne spoznal, da svojih otrok ne more naučiti čisto vsega – in da jim bo v življenju koristilo, če bodo imeli priložnost spoznavati različne modre in pobožne ljudi. Nekako v slogu reka: "Za vzgojo otroka je potrebna vsa vas."
Tako je skrbno izbral mentorje, ki so imeli močne krščanske vrednote, ki jih živijo tudi v vsakdanjem življenju, in so bili pripravljeni otrokom predati nekaj svojega znanja, izkušenj in življenjske modrosti.
Kako je potekalo v praksi?
Vsak teden so se otroci srečali z enim izmed mentorjev. To niso bila klasična predavanja ali pridiganje – šlo je za resnična, praktična in pogosto zabavna srečanja.
Primer 1: Mizarski mojster
Eden izmed mentorjev je bil starejši mizar iz kraja, ki je otrokom pokazal, kako izdelati preprosto leseno polico. Medtem ko so žagali in brusili les, jim je govoril o tem, kako je Jezus sam delal kot tesar, in jih spodbujal, naj svoje delo opravljajo z ljubeznijo in potrpežljivostjo.
Primer 2: Babica, ki peče najboljše pite
Druga mentorica je bila prijazna starejša gospa iz cerkvene skupnosti, ki je otroke učila peči domače pite. Medtem ko so mesili testo, jim je govorila o pomenu gostoljubja in kako lahko s preprosto prijaznostjo in dobrim obrokom prinesejo toplino v življenje drugih ljudi.
Primer 3: Policist s posluhom za mlade
Eden izmed mentorjev je bil policist, ki je otroke vzel s seboj na vožnjo v patruljnem avtomobilu. Povedal jim je, kako pomembno je poštenje in kako je Bog tisti, ki vidi vse – tudi takrat, ko mislimo, da nas nihče ne opazuje.
Kaj so se otroci naučili?
Thompsonovi otroci so s pomočjo teh mentorjev pridobili izkušnje, ki jih iz šolskih knjig ne bi mogli dobiti. Videli pa so tudi, kako se vera izraža v vsakdanjem življenju – pri delu, družini, skupnosti. Naučili so se, da je vera več kot le obiski cerkve ob nedeljah – je način življenja.
Namesto zaslonov dragocene izkušnje
V današnjem času, ko so otroci pogosto zatopljeni v zaslone in manj časa preživijo v resničnem svetu, je ideja mentorjev še toliko bolj dragocena. Ne gre za to, da starši ne bi zmogli vsega sami – ampak za to, da ustvarimo mrežo dobrih vplivov iz okolja, ki pomagajo otrokom oblikovati značaj in vero.
Morda bodo tako otroci pozneje, ko odrastejo, sami znali poiskati prave zglede in prositi za mentorstvo, pomoč ali nasvet. Ali še bolj dragoceno: naučili se bodo poslušati, opazovati ter si potem na podlagi različnih izkušenj in informacij ustvarili lastno mnenje in stopili na lastno, edinstveno pot.
