Življenjski nauki šestih svetnic, ki so bile babice

Babice imajo v vsaki družini prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije.

Za katoličane so življenja svetniških babic dodaten navdih – poleg tega, da so z ljubeznijo skrbele za svoje družine, so njihova življenja zapolnjevali tudi globoka vera, vztrajnost in služenje drugim.

Zato nam premišljevanje o teh ženah pomaga ceniti izredne zmožnosti običajnih trenutkov in pokaže, kako so babice lahko tudi danes vir duhovnega in moralnega navdiha v svojih družinah in skupnostih.

Izbrali smo šest katoliških svetnic, ki so bile tudi babice. V njihovih zgodbah bodo sodobne babice morda našle spodbudo, da bi svojim potomcem tudi same zapustile dediščino ljubezni in vere.

Sv. Ana je kot mati Device Marije in Jezusova babica ena najbolj priljubljenih babic v katoliškem izročilu. Čeprav je velik del njene življenjske zgodbe povzet po izročilu in ne po Svetem pismu, sv. Ano slavimo zaradi njene vloge pri vzgoji Marije, da je iskreno ljubila Boga in mu služila z vsem srcem. Njena ljubeča skrb in vera sta Marijo pripravili na izjemno vlogo Matere našega Zveličarja.

Nauk za današnji čas: Babice si lahko za zgled vzamejo potrpežljivo vzgojo sv. Ane ter način, kako je tiho oblikovala vero in kreposti svoje hčere, ki so na koncu vplivale na ves svet. Babičino vodenje, tudi v majhnih stvareh, ima lahko trajne in daljnosežne učinke.

Sv. Moniko poznamo kot mater sv. Avguština, enega največjih teologov Cerkve. Bila pa je tudi babica Avguštinovega sina Adeodata.

Življenje sv. Monike so zaznamovale vztrajna molitev, potrpežljivost in vera, čeprav se je soočala z velikimi težavami zaradi zgodnjih zablod svojega sina. Njena vztrajnost je naposled privedla do Avguštinovega spreobrnjenja, ki je vplivalo na nešteto življenj.

Nauk za današnji čas: sv. Monika babice uči o moči priprošenj in o tem, kako pomembno je, da nad družinskimi člani nikoli ne obupamo, ne glede na to, kako zahtevne so okoliščine. Njena tiha moč in zaupanje v Božjo časovnico še danes navdihujeta številne družine.

Sv. Olga Kijevska je izjemen zgled preobrazbe in vere. Sprva je slovela po svojem ostrem in včasih maščevalnem vodenju kot vladarica Kijevske Rusije, pozneje pa se je spreobrnila v krščanstvo in svoj položaj izkoristila za širjenje vere po svoji deželi.

Bila je babica sv. Vladimirja Velikega, ki je zaslužen za pokristjanjevanje tega območja. Olgin vpliv na vnuka je imel ključno vlogo pri njegovem končnem spreobrnjenju in vodenju v vlogi krščanskega vladarja.

Nauk za današnji čas: zgodba sv. Olge kaže, da se lahko korenito spremenijo tudi tisti, ki življenje začnejo z napakami ali spodrsljaji. Babice so lahko močan zgled rasti in odrešenja: svoje družine učijo, da vera vsakogar lahko zapelje na boljšo pot.

Sv. Hedviga je bila vojvodinja, mati sedmih otrok in babica več vnukov, vključno s sv. Elizabeto Ogrsko. Znana je bila po svoji globoki pobožnosti in dobrodelnosti, saj je pomagala ustanavljati samostane, podpirala uboge in si neutrudno prizadevala za mir. Po moževi smrti je vstopila v samostan in še naprej podpirala svojo družino in skupnost.

Nauk za današnji čas: sv. Hedviga babice uči, kako pomembno je združevati molitveno življenje z dejavnim služenjem. Njena predanost družini in ljudem v stiski kaže, kako so lahko babice stebri vere in sočutja.

Sv. Elizabeto Ogrsko najbolj poznamo kot kraljico in zavetnico ubogih, imela pa je tudi vnukinjo, ki je prav tako postala svetnica: sv. Kunigundo Poljsko. Elizabetino življenje sta zaznamovali ponižnost in dobrodelnost: po moževi smrti je celo razdala svoje bogastvo, da bi skrbela za bolne in uboge. Njen zgled je močno vplival na njene potomce, vključno s svetniško vnukinjo.

Nauk za današnji čas: sv. Elizabeta Ogrska babice opominja, da lahko prijazna in velikodušna dejanja pustijo trajno dediščino. Njeno življenje kaže, kako so lahko babice tudi sredi težav zgled nesebičnosti za svoje družine.

Sv. Makrina starejša je v svojem času doživela hudo preganjanje kristjanov, vendar je ostala neomajna v svoji veri. Bila je babica več svetnikov, med drugim sv. Bazilija Velikega in sv. Gregorja iz Nise, dveh najvplivnejših teologov zgodnje Cerkve. Makrina je svojo vero in vrednote prenesla na svojo družino ter tako oblikovala zapuščino svetosti.

Nauk za današnji čas: Makrina babice opominja na moč vztrajnosti. Če ostanejo trdne v svojih prepričanjih in skrbijo za svoje družine, lahko posadijo semena vere, ki bodo uspevala skozi prihodnje rodove.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.