Lila Zieleniec je bila stara 38 let, ko je izvedela za svojo drugo nosečnost in napoved, da ima njen sin Downov sindrom. Opravila je več preiskav, vključno z amniocentezo, da bi se pripravila na rojstvo bolnega otroka. Ko je šlo tako narobe, da ni bilo več upanja, ji je življenje pripravilo presenečenje, ki ga ni pričakovala.
"Zdelo se mi je, da se je moj dobro organiziran in varen svet podrl, a ni bilo povsem tako, saj mi je Bog dal nove priložnosti," pravi Lila.
"Moj otrok naj bi se rodil bolan"
"Moj mož je bil alkoholik. Zelo sem si želela drugega otroka in ko sem se pravzaprav odločila, da iz tega ne bo nič in si z njim ne želim razširiti družine, se je izkazalo, da sem noseča," začne svojo zgodbo Lila.
Nekaj let pred tem je rodila hčer. Kot mlada deklica je vedno molila k Bogu, da bi imela zdrave otroke. In če bi se kdo od njih rodil bolan, bi bilo najbolje, da se sploh ne bi rodil. Lila je bila poslana na prenatalno testiranje. V bolnišnico je odšla sama, saj, kot pravi, mož takrat z njo ni mogel sodelovati. Zdravnik jo je napotil h genetiku.
"V skladu s poljsko zakonodajo imate možnost prekiniti nosečnost," je slišala v pisarni. "To naredimo tako, da sprožimo porod, otrok je živ, a tako šibek, da zunaj materinega telesa ne more preživeti," je dodal zdravnik. Lili je vse to zvenelo naporno in boleče – to ni bilo sanjsko življenje, ki si ga je predstavljala za svojo družino.
"Vso pot domov sem jokala. Naučiti sem se morala čim več, da sem se pripravila na to, kakšna bi lahko bila moja prihodnost, če bi postala mama otroka z Downovim sindromom," se spominja. Prevzela jo je negotovost, vendar je bila prepričana, da ima življenje vedno smisel.
Milost roditi zdravega sina
Lila se je odločila, da ne bo splavila in da bo svojemu otroku ustvarila najboljše razvojne pogoje, ki si jih lahko zamisli. Naslednji test je bila amniocenteza. Nekje v ozadju je imela misel, da gre za invazivni predrojstveni test, po drugi strani pa je vedela, da ji bodo rezultati, ki jih bo prejela, dali možnost za mirno nosečnost.
Za to se je odločila, da bi se pripravila na rojstvo otroka s posebnimi potrebami. Odšla je v zdravstveni dom in tam se je izkazalo, da je dojenček – deček – zdrav. Franek je danes star 10 let. Lila priznava, da je kljub številnim težavam, s katerimi se spopada, hvaležna Bogu za vse svoje izkušnje.
"Tegobe, s katerimi se soočamo, so pogosto posledica naših slabih odločitev. Tudi jaz sem delala takšne napake, ki pa dokazujejo, da sem človek. Vsaka odločitev je lekcija, ki gradi značaj, vrednote, smer razvoja in samozavest."
Mamina bolezen in očetova smrt
Lila že nekaj let skrbi za svojo mamo, ki trpi za Alzheimerjevo boleznijo. Z njo je že prestala vse faze bolezni. Mama je priklenjena na posteljo. Pred letom dni je Lila doživela smrt svojega ljubljenega očeta, ki se je boril z rakom.
"Enkrat sem že preživela to zgodbo, saj sta mama in oče skoraj hkrati zbolela za rakom in nam je uspelo zmagati. Tokrat so očeta v bolnišnico sprejeli prepozno," se spominja. "Pogrešam pogovore, večere, polne smeha, ribolov in skupno odkrivanje novih tehničnih novosti," dodaja.
Lila pripoveduje tudi o zadnjih dneh, ki jih je preživela s svojim ljubljenim očetom. Ko je bil že zelo slaboten, mu je v mislih rekla:
"Očka, zdaj se lahko pogovarjava le v mislih. Vendar ne pozabi, da nas je Bog ustvaril tako, da boš, ko ne boš mogel več prenašati bolečine, izgubil zavest. Nikoli ti ne bo dovolil trpeti več, kot lahko preneseš. In jaz bom s teboj, ne boj se. Če hočeš, ostani, če pa nimaš moči, potem mirno odidi in se nič ne sekiraj. Poskrbela bom za mamo in jo odpeljala na njeno najljubše morje."
Lila poudarja, da ji je bilo biti z odhajajočim očetom v čast in milost. "Nekega dne, ko je oče še imel nekaj moči, je priznal, da je prepričan v obstoj Boga. Nisem ga spraševala o podrobnostih, ker sem čutila, da te tako tiho izgovorjene besede vsebujejo neko skrivnost, ki jo bom izvedela šele, ko bom zapustila ta svet," pravi Lila.
"Bog ima zame najboljšo rešitev"
Lila priznava, da se vsak dan bori s težkimi čustvi in trpljenjem. Zahvaljujoč Bogu in veri se vsak dan osredotoča na hvaležnost. "Ne vem, kako bo videti moje življenje v prihodnje, ali mu bom poklicno in finančno kos. Vendar verjamem, da ima Bog najboljšo rešitev zame," pojasnjuje Lila.
Pred kratkim je doživela še eno izgubo – smrt bratranca. "Po njegovem odhodu sem družini rekla, da je najvišji izraz ljubezni privolitev v slovo, molitev in zaupanje v Stvarnika," poudarja.
"Ko mi gre slabo in se pojavijo težave, imam v glavi citat Gospod je moj pastir in nič mi ne manjka. Ljubezen daje odgovor, a le, če je modra, prava Ljubezen pa vedno," trdi Lila.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
