Vsakdanje življenje je polno hrupa in naglica, s katero se gibljemo, ne pušča prostora za razmislek, ki je temeljna vaja za odkrivanje naših duhovnih pomanjkljivosti. Če si ne vzamemo časa zase in ne poslušamo, kaj nam ima Bog povedati po svoji Besedi, bomo gojili duhovno gluhost, ki bo postopoma poškodovala vse naše odnose.
Na srečo ima, kot vsaka bolezen, tudi ta simptome, ki jih zlahka odkrijemo in odpravimo.
Slišimo, a ne poslušamo
Sveti Pavel v pismu Hebrejcem pravi (4,12): "Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca."
Če pa Besedi ne prisluhnemo pozorno in ji ne pustimo, da prodre v našo dušo, na nas preprosto ne bo vplivala. Bog ne bo nikoli nikogar prisilil, da bi ga ljubil in se držal njegovih zapovedi, zato je zdravilo, da odprete ušesa, predvsem pa pripravite svoje srce, da bo Beseda začela učinkovati.
Izkrivljamo pravi pomen
Božja beseda je jasna in neposredna, zato si je ne moremo razlagati po lastni presoji. Kdor si jo želi prilagoditi po svojih željah, to počne zato, ker želi Boga po meri svojih potreb. Ne pozabimo, da Gospodove zapovedi ne gredo iz mode niti nimajo roka trajanja.
Rešitev je, da smo ponižni in dovolimo Bogu, da nam govori, brez da bi mu ugovarjali. Nihče razen njega ne ve, kaj potrebujemo, in nam bo dal, kar zares potrebujemo za odrešenje, zato sprejmimo njegovo Besedo brez nasprotovanja in On bo deloval v skladu z našimi potrebami.
Razumemo, a oklevamo
Da, poslušali smo, razumeli smo, kaj hoče Bog, vendar nas preganja dvom. Zakaj ne pustimo za seboj tistega, kar nas veže, zakaj se ne znebimo greha? Ali zakaj se Bogu ne odločimo slediti, če nas on vabi k oznanjevanju s svojim pričevanjem in besedo?
Morda zato, ker je boleče. Toda to, kar ima za nas, ni primerljivo z ničemer, kar nam lahko ponudi svet. Ne bodimo kot bogat mladenič (Mr 10,22), bodimo raje podobni apostolom, ki so takoj zapustili svoje mreže, da bi mu sledili (Mt 4,20). Naj nas duhovna gluhota ne ovira, da bi v polnosti ljubili Gospoda, kajti navsezadnje je to edino, kar je vredno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
