Ko v Kanalu ob Soči zapustimo glavno cesto in zavijemo levo (iz smeri Nove Gorice), se vzpnemo na razgibano območje, kjer globoke grape in strme soteske z obeh strani mejne reke Idrije režejo pokrajino, imenovano Kanalski Kolovrat ali Kambreško. Kolovrat je hribovit podaljšek Goriških brd proti severu. Sleme ločuje Slovenijo od Italije, razprostira pa se na desnem bregu Spodnje Soške doline.
Obiskovalec na vsakem koraku začuti mir. Samo ostanki preteklosti kažejo, da je bilo nekoč v teh krajih življenje mnogo bolj živahno. Ruševine in domačije, ki jih prekriva bršljan, pričajo o drugačnih časih.
Nekaj napotkov za izlet:
Parkirišče za ogled cerkve Marijino Celje: 46.09389, 13.61197
Trajanje: celo dopoldne ali kar cel dan
Težavnost: dostopno tudi z otroškimi vozički, malčki lahko pot prehodijo sami
Mi smo se tokrat podali v raziskovanje tega odmaknjenega sveta s posebnim namenom, saj ob pustnem času tukaj oživijo tradicionalni liki pustnih šeg. Pojavijo se Liški pustjé, ta grdi, ta lepi in ta bakreni. Znani so po svojih zelo specifičnih maskah ter običajih, ki segajo v preteklost.
Ta pustni običaj je še vedno zelo živ, saj skupina obišče domačije v vaseh Markiči, Bajti, Ukanje, Britof, Strmec, Lovišče in Melinki.
Oglejte si fotogalerijo, kjer najdete tudi opis pustnega dogajanja:
Ko pustjé pridejo na dvorišče, v hišo najprej vstopijo ta lepi, ki predstavljajo vse dobro: red (žandar), zdravje (zdravnik) in rodovitnost (mladoporočenca). Pozdravijo in zaplešejo. Gospodarica in gospodar jih pogostita in jim podarita darove. Za njimi lahko v hišo vstopijo tudi ta grdi in ta bakreni.
Skupino ta grdih sestavljajo tudi tri stare ženice. Ena drži metlo, s katero po hiši pometa vse slabo, druga ima v rokah dojenčka, za katerega milo prosi mleka, tretja ima vrečo, v katero zbira orehe. Z njimi hodijo še Rezjan (krošnjo ima obloženo s staro posodo in orodjem), vaški posebnež Dajdam (oživi le v pustnem času, zato mu zrastejo ušesa in nos), opica (nagajiva žival), hudič (z vilami išče plen) in ženska, ki nosi moža v košu.
Zgodovina pustnih obhodov sega v čas pred 1. svetovno vojno, potem so bili nekaj časa prepovedani, leta 1947 pa ponovno obujeni. V 70. letih 20. stoletja so zamrli, a z voljo Branka Žnidarčiča so krajani leta 1991 ustanovili Etnološko društvo Liški pustjé, ki liške maske danes predstavljajo po domačih krajih in karnevalih.
Po hribovju Kolovrata najdemo razložene številne vasi in zaselke. Najpomembnejše središče vseh teh krajev je Lig, ki ga na 677 metrov visoki vzpetini nad vasjo krasi nekdaj zelo obiskana božjepotna cerkev Marijino Celje. Ker se potikamo ravno po teh krajih, si vzamemo čas tudi za ogled tega velikega svetišča.
Na spletni strani Škofije Koper preberemo, da je na mestu sedanje velike cerkve v Ligu prvotno stala gotska cerkvica sv. Zenona. Za kopijo Marijine podobe je v Mariazellu zaprosil nekdanji domačin duhovnik Andrej Blažič. Podarjeni kip so v slovesni procesiji na svečnico leta 1761 prenesli iz Kanala do župnišča v Ligu, na praznik Marijinega imena 12. septembra pa so ga istega leta ustoličili na glavni oltar cerkve sv. Zenona.
Še dandanes zato glavni romarski shod obeležujejo na prvo nedeljo po malem šmarnu. Velik vtis na obiskovalca ne pusti samo romarska cerkev, ampak tudi čudovit razgled na vse strani neba.
