Kako je zagrizen kalvinist postal katoličan: Cerkev je postala moj dom in moja družina

Scott Hahn, mož in oče šestih otrok, je znan katoliški teolog, predvsem pa pričevalec, saj njegova zgodba o spreobrnjenju navdihuje ljudi po vsem svetu. Njegova pot iz protestantizma v katoliško vero ni bila le razumska odločitev, ampak globoko čustveno in duhovno potovanje, polno dvomov, notranjih bojev in bolečine.

Scott se je rodil leta 1957 v ZDA in odraščal v protestantski družini. Veri je posvečal veliko pozornosti že od mladih nog, saj je bil globoko prepričan, da je protestantska vera najbolj pravoverna. Kot mlad fant je začel raziskovati teologijo in se vedno bolj poglabljal v Biblijo. Verjel je, da protestantska vera najbolj sledi Božjemu razodetju in da je to prava pot do Boga.

Kljub tem prepričanjem pa ga je nekaj začelo vznemirjati. V svoji veri ni našel tiste izpolnjenosti, ki jo je pričakoval. Vse, kar je pri svojem poglabljanju v veri poznal in spoznaval, mu je začelo postavljati (dodatna) vprašanja. Zanimanje za Boga in Njegovo resnico je postajalo močnejše, a zdelo se mu je, da mu protestantizem ne daje pravih odgovorov, v njem ni našel miru.

Nekaj, kar je Scottu začelo resnično spreminjati pogled na vero, je bila tema evharistije. Evharistija, ki je v katoliški veri osrednji del obreda, je bila nekaj, česar preprosto ni mogel razumeti. Kot protestant je verjel, da je evharistija zgolj simbol – nekakšen obred, ki spominja na Jezusovo zadnjo večerjo, nič več.

Čedalje raje je prebiral zgodnje cerkvene očete, ki so govorili o evharistiji na zelo drugačen način. Govorili so o tem, da je v tem obredu resnično navzoč Kristus. To ga je zmedlo. A teh novih informacij ni mogel ignorirati in začel je raziskovati, ali bi to lahko bila resnična pot. Spraševal se je: "Je mogoče, da sem se motil? Je evharistija nekaj več kot le spomin na Jezusovo daritev?"

Tako je Scott začel duhovno potovanje, ki ga je pripeljalo do težkih dvomov in notranjih bojev. Čutil je, da mora nekaj spremeniti, a to je pomenilo, da bi moral opustiti svoja dolgoletna prepričanja in sprejeti nekaj povsem novega, čisto drugačnega.

Ko je še naprej raziskoval katoliško vero, so se njegovi dvomi samo stopnjevali. Ko je naletel na katoliški pogled na papeštvo, na Marijo in druge elemente, se mu je zdel svet katoliške Cerkve popolnoma drugačen in na trenutke celo tuj. Čutil je, da je na veliki prelomnici – ali vztraja pri znanem, a nezadovoljivem, ali pa obrne svoje življenje na glavo.

Tudi v njegovem zakonu z ženo Kimberly ni bilo lahko. Kimberly je bila globoko zakoreninjena v protestantski veri in ni razumela, zakaj bi se mož odločil za nekaj, kar je bilo popolnoma nasprotno temu, v kar sta verjela vse življenje. "Scott, to ne bo samo sprememba vere," je rekla obupano, "to bo sprememba vsega, vsega, kar smo imeli, vsega, kar smo verjeli in delili kot družina."

Ko je Scott prvič obiskal katoliško mašo, ne da bi za to komur koli povedal, se je zgodilo nekaj, kar ga je za vedno spremenilo. Do tedaj je bil prepričan, da so katoliške maše samo formalnost, nekaj, kar si mora ogledati, da bi bolje razumel katoliško vero. Toda med mašo ga je prevzel občutek, ki ga ni mogel opisati z besedami. Ko je bil navzoč pri evharistiji, je začutil, da to ni le simbol, ampak resnično navzočnost Kristusa.

"Začel sem jokati," je pozneje povedal. "Nisem mogel verjeti, da je to, kar sem doživljal, resnično. Kristus je bil tukaj, resnično navzoč. To ni bil le spomin ali simbol – to je bilo nekaj živega, nekaj, česar preprosto nisem mogel zanikati." Ta izkušnja je bila zanj kot električni šok, ki je prebudil njegovo srce.

Tisti trenutek, o katerem lahko več preberete na tej povezavi, je bil odločilen. Scott ni več dvomil. Vedel je, da mora slediti tej resnici, čeprav to pomeni spremeniti vse, kar je do takrat verjel.

Leta 1986 se je Scott odločil, da bo postal katoličan. To ni bila lahka odločitev. Zgodilo se je po številnih tednih preučevanja, preizpraševanja in notranjih bojev. Ko je sprejel to odločitev, ni vedel, kako bo to vplivalo na njegovo življenje in na odnose v njegovi družini. Toda globoko v srcu je čutil, da tega, kar je spoznal, ni mogoče zanemariti.

"Katoliške vere nisem sprejel samo iz intelektualnih razlogov," je povedal Scott, "ampak sem doživel nekaj, kar ni bilo zgolj stvar uma. To je bilo nekaj, kar je segalo globoko v moje srce in dušo." Njegovo spreobrnjenje je bilo srečanje z Božjo navzočnostjo, ki je spremenila vse, kar je menil, da ve o veri.

Kimberly pa je imela hude pomisleke, njun odnos je bil na veliki preizkušnji. Ni mogla verjeti, da se je njen mož odločil za nekaj tako krivoverskega, za nekaj, kar se je zdelo tako drugačno od tega, kar sta skupaj verjela do takrat. Nekoč je molila celo za to, da bi ji Gospod vzel življenje, saj te stiske ni mogla več prenašati.

A prek pogovorov in iskanja je tudi ona začela odkrivati lepoto katoliške vere. Sčasoma sta oba sprejela katolištvo, ki ni spremenilo le njune vere, temveč tudi njun odnos.

Scott in Kimberly sta ugotovila, da ju je njuno skupno potovanje v katoliški svet še globlje povezalo. Kljub začetnim dvomom in bolečini sta skupaj raziskovala, rastla in se o Bogu učila na novi način. Danes sta oba predana veri, ki temelji na iskanju resnice in globokem zaupanju v Božjo navzočnost.

Po spreobrnitvi se je Scott Hahn posvetil delu, ki je pomagalo številnim, da bi razumeli katoliško vero. Postal je profesor teologije na Franciscan University of Steubenville, avtor več knjig (kot so Vse poti vodijo v Rim, v kateri opisuje svojo pot spreobrnjenja, Zakaj verujem? in Živi in pričuj) in iskan pričevalec širom po svetu. Njegovo delo se še vedno osredotoča na evharistijo, Marijo, papeštvo in druge ključne teme katoliške vere.

"Resnica ni vedno lahka," pravi Hahn, "ampak ko jo najdemo, nas osvobodi in napolni z mirom, ki presega ves um."

Še nekaj pomenljivih besed Scotta in Kimberly Hahn iz knjige Vse poti vodijo v Rim najdete v spodnji fotogaleriji: