Vprašanje bralcev:
Pozdravljeni! Sin je letos maturant. Obiskuje gimnazijo in ima precej lepe ocene. Marsikaj bi lahko izbral za študij, vendar se ne more odločiti. Ko mu kaj svetujeva, se hitro skregamo. Ne veva, kako naj se lotiva pogovora. Vpisi so tik pred vrati.
starša maturanta
Odgovarja Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka:
Mnogi mladi se pri tej starosti še iščejo. Ne vejo niti, kaj jih resnično veseli, niti si ne predstavljajo, kaj bi vse življenje z veseljem počeli.
Pri odločanju pomaga, če poskušamo skupaj ugotavljati sinove hobije, glavna zanimanja oz. strast. Lahko si pomagate z refleksijo njegovega otroštva, mladostništva in se ob tem skupaj z njim sprašujete, ob čem se najbolj sprosti, kaj ga najbolj potegne, ob čem mu čas kar beži, kaj naredi spontano, kam ga žene radovednost ipd.
Obujanje spominov in zanimivih doživetij pomaga pri razumevanju sebe, ugotavljanju, na kaj si ponosen, česa si pri sebi vesel, je pa tudi povezovalno.
Blagodejno je tudi sanjarjenje o sanjskem poklicu – ne glede na to, ali obstaja tak študijski program ali ne. Posledično se sprostimo in razmišljamo brez kalupov. Na voljo so tudi vprašalniki poklicnih interesov, ki pomagajo pri odbiranju idej.
Nato se je dobro poglobiti v raziskovanje študijskih programov, ki so povezani s sinovimi talenti in željami. Ko izluščite nekaj možnosti, je zelo dragoceno, da za te študijske programe poiščete znance, ki tam študirajo, da se sin z njimi pogovori o vsem, kar ga tišči. Pogovori s študenti so neposreden in iskren vir informacij.
Dobro se je vprašati tudi o poklicih, ki jih določena izobrazba ponuja. Kaj lahko z doseženo izobrazbo počneš? Kje si zaposljiv? Kakšen delovnik te čaka? Je delo skupnostno ali individualno? V pisarni ali na terenu? Kako je povezano s tvojim vrednostnim sistemom? Kaj te vleče v ta poklic?
Pomembno se je tudi zavedati, da fantje zorijo počasneje in da se tudi med študijem osebnostni razvoj intenzivno nadaljuje. Morda kdo šele takrat dojame, ali ga izbran študij res nagovarja ali ne. Če ugotovi, da zanj ni primeren, je to povsem v redu. To je obdobje, ko se mladi še iščejo, nekateri se najdejo hitreje, drugi nekoliko pozneje.
Nepopolna izbira ni napaka, temveč je del otrokove življenjske poti, iz katere se lahko marsikaj dragocenega nauči o sebi, o drugih in o svetu. Dobro je, da pri tem čuti starševsko podporo.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
