Pomembno je, da dobro poznate sami sebe, ko se odločate, kako se boste v letošnjem postnem času postili, kako boste molili in dajali miloščino.
Če boste to storili, lahko morda vse našteto združite na načine, ki bodo prilagojeni tako, da boste z njihovo pomočjo uspeli izboljšati najpomembnejše odnose v svojem življenju.
Začnimo z vašim odnosom z Bogom.
Pri tem imamo vsi zelo različne težave.
Morda ste preobremenjeni. Ali ste izčrpani ob vseh pobožnostih? Morda molite rožni venec, posamezne desetke in devetdnevnice – pa še rožni venec med devetdnevnicami – ob vsakdanjem obisku svete maše, dejavnostih na cerkvene praznike, vsakdanjem poslušanju podkastov in župnijskih dogodkih, in se v vsem tem preprosto utapljate.
Ali pa ste morda nekoliko prevzetni. Morda počnete vse te stvari in vam dejansko niso odveč. V vašem elektronskem nabiralniku je vsakokrat na voljo devetdnevnica za praznik, ki je na vrsti naslednji teden, ste že na drugi polovici 54-dnevne rožnovenske pobožnosti, ob treh popoldne vsak dan zmolite desetko, in že tretjič v letu dni prebirate Sveto pismo. Morda ste prepričani, da je celo Bog navdušen nad vami.
Morda je vaše duhovno življenje zastalo. Morda ste večji del svojega življenja počeli večino teh stvari, trenutno pa ste resnično prezaposleni. Vsekakor nameravate znova moliti – ko boste imeli več časa. Morda pozno spomladi?
Ne glede na to, ali ste preobremenjeni, prevzetni ali prezaposleni – v letošnjem postnem času lahko nekaj storite. Naj vas ne skrbi nič drugega kot vsakdanja molitev, nedeljska sveta maša in redno spovedovanje – toda v vsako od teh stvari vložite več truda. Pri vsakdanji molitvi si predstavljajte, da nasproti vas sedi Jezus, nagnite se proti Njemu in recite: "Ali lahko za spremembo samo malce poklepetava?" Z veseljem vam bo prisluhnil.
Nato je na vrsti vaš odnos z zakoncem.
Znova si razjasnimo, kje začenjamo.
Ali drug z drugim ravnata preveč previdno? Morda je vajin odnos povsem v redu, če le odvrneta pogovor od dveh, treh, no, morda desetih kočljivih tem, ki vaju spravljajo ob živce. Če se dotakneta katere koli od teh tem, pride do jeznih prepirov ali tihih tednov. Zato o njih ne govorita. In vama gre dobro.
Ali ste do svojega zakonca preveč materinski ali očetovski? Morda se vaš mož pritožuje, da mu ne dovolite početi ničesar, kar mu je všeč, in da zavrnete vsak njegov načrt – kar seveda počnete zato, ker ima povsem zgrešeno predstavo o tem, kaj je nujno postoriti in česa ne. Ali pa se vaša žena pritožuje, da ji ne prisluhnete – toda vi ji vsekakor prisluhnete, ob redkih trenutkih, ko dejansko izreče kaj pomembnega.
Morda pa vajin odnos sploh ne obstaja? Morda se pogovarjata izključno o logistiki – ker imata povsem različne interese in že več let nista ničesar počela skupaj, razen z otroki.
Ne glede na to, ali sta drug z drugim preveč previdna, vzvišena nad svojim zakoncem, ali pa se drug drugega raje izogibata ... Pustite svoj ponos. Prosite Boga za pogum, da bi spoznali svojo zmoto in bili odprti za to, da ima vaš zakonec v resnici prav. Prosite zakonca, naj v letošnjem postu moli z vami, in skupaj se soočita s svojimi težavami (koristil bi vama tudi zakonski svetovalec). Redno načrtujta skupne dejavnosti, ki vaju oba veselijo, da se bosta znova zaljubila.
Ali pa se morda osredinite na svoj odnos z otroki.
Znova se odločite, kakšni starši ste.
Morda ste do svojih otrok preveč popustljivi. Morda je vaš odnos preveč zabaven, preveč sproščen. Morda nikoli ne zmorete določiti meje. Morda so vaši otroci v resnici pod stresom, ker v družini ni nobenih pravil.
Morda pa svojim otrokom ves čas "težite". Morda prepoznate njihove dobre lastnosti in menite, da so vaši otroci res odlični, toda njihove napake se vam zdijo tako neprijetne, da vas spravljajo ob živce. In zato na koncu vedno omenjate le njihove napake. Na glas. Vedno znova. Nestrpno.
Morda ste preprosto prezaposleni. Morda komaj najdete čas, da končate vse, kar morate v dnevu opraviti, kaj šele, da bi se poleg tega ukvarjali še z otroki, za katere se zdi, da so povsem zadovoljni s svojim življenjem.
Ne glede na to, kakšen je vaš odnos z njimi, odvrzite svoj ponos na misel, da ste v njihovih očeh idealni starši ali da so oni v vaših očeh idealni otroci. Raje poiščite načine za sodelovanje pri skupnih projektih: prosite jih, naj pomijejo posodo, ali jo pomijte skupaj, namesto da bi jim "težili", kako naj to storijo. Postite se od vsega, kar vas oddaljuje od njih, in z njimi vsak dan molite, kot družina.
Na ta način boste morda ob koncu letošnjega posta izboljšali še kaj več, ne zgolj samih sebe.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
