Od jezera Jasna, kjer pustimo avto, pešačimo po Vršiški cesti. Kjer reka Pišnica preči omenjeno cesto, se v levo odcepi gozdna pot proti našemu cilju. Krnica ni le destinacija, je kraj, kjer čas teče drugače. Vrvež pustimo v Kranjski Gori, v dolini pa mislim dovolimo, da odtavajo proč od vsakdanjih skrbi. Krnica, ki je dolga 6 kilometrov, je dolina zgodb, ki jih piše narava, in vsakič, ko jo obiščemo, šepne nekaj novega.
Otroci tukaj res najdejo pravo naravno igrišče, polno skrivnosti in čudes, ki spodbudijo njihovo domišljijo. Gosti smrekovi gozdovi so kot iz pravljice. Z malo domišljije drevesni štori postanejo hiške za škrate, votla debla pa skrivališča za gozdne viline. Pot ob reki Pišnici je polna pisanih kamenčkov, kaskad, tolmunov in slapov. Mahoviti balvani dobijo obliko živali, tudi oblaki na nebu oblikujejo zanimive oblike.
Nekaj napotkov:
Trajanje: 3–4 ure (če obiščemo tudi Mihov dom)
Dolžina poti: 15 kilometrov
Zahtevnost: pot ni zahtevna, malčki lahko pot prehodijo sami. Za dojenčke namesto vozička priporočamo nosilko. V času snega ne pozabimo na sanke.
Voda, ki je skozi tisočletja oblikovala kamnite skulpture, nas spremlja dobršen del poti. Poleti bomo morda videli metulje, ki plešejo med travami, ali poslušali odmev gorskega sveta, v marcu pa stopamo po zadnjih zaplatah snega vse tja do koče.
Spremljajo nas razgledi na mogočne stene Prisanka, Škrlatice in Razorja. Makadamska pot, ki je široka, se rahlo vzpenja, zato je primerna tudi za manj izkušene pohodnike. Zadnji del poti lahko hodimo po tej poti ali pa zavijemo desno na gozdno pot, ki je nekoliko bolj strma, a še vedno nezahtevna.
Na koncu doline se odpre neverjetna kulisa: na jasi koča v Krnici, vsenaokrog pa gozdovi in skalne pečine mogočnih gora. V koči si privoščimo čaj ali domač štrudelj.
Povratek po isti poti je lahkoten, morda opazimo detajle, ki smo jih na poti navzgor spregledali. Če imamo voljo in dovolj moči, obiščemo še bližnji Mihov dom. Skozi Mali Tamar mimo spominskega parka, nekaj vzpona in hitro smo tudi na tem cilju.
Čeprav se na izhodišče lahko vrnemo po cesti, pa je pot skozi gozd bolj prijetna in umaknjena od prometnega vrveža. Za povratek potrebujemo dobro uro.
