Včasih se nam zdi, da je Bog daleč od nas. Vendar ko je Jezus odhajal k Očetu, je obljubil svojim učencem, da jih ne bo pustil samih. Jasno je povedal, da bo za njim prišel Sveti Duh, po katerem bo Oče učil, nagovarjal in vodil vse, ki bi radi hodili za njim. (Prim. Jn 14,26: "Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.")
Kakšna znamenja lahko razberemo, kadar nas nagovarja Sveti Duh?
Imamo torej zagotovilo, da nismo sami in da nas Sveti Duh vodi za Jezusom, če mu le prisluhnemo in se mu damo voditi. Vse lepo in prav, a pogosto razločevanje tega, kaj nam govori Sveti Duh, ni tako enostavno.
Poleg Svetega Duha namreč obstaja tudi hudobni duh in njegovi predlogi so včasih oblikovani tako, da se zdijo prav dobri in pozitivni – kot da bi nam jih narekoval Bog. V resnici pa nas nagovarjajo k stvarem, ki niso dobre in niso Božja volja.
Duhovnik Jacques Philippe v knjigi V šoli Svetega Duha predstavi način, ki lahko vsakomur izmed nas predstavlja usmeritev na poti do svetosti. Temelja prave vere in pravilnega življenja sta čistost srca in odprtost za delovanje Svetega Duha. Kako torej prepoznamo, kateri notranji glasovi, predlogi, pobude, ideje in nagibi so delo Svetega Duha? V knjigi piše takole: "Kar prihaja od Božjega Duha, s seboj prinaša veselje, mir, umirjenost duha, milino, preprostost, svetlobo."
Torej če zaslišimo v sebi nek glas, ki nas nagovarja k določeni misli, dejanju, ravnanju, bomo po svojem notranjem kompasu (vesti) in počutju kaj hitro lahko ugotovili, ali so sadovi te misli dobri, torej če nas misel pomirja, smo zaradi nje notranje umirjeni, veseli, pogumni. Seveda moramo biti pri tem zelo iskreni in pa prisluhniti temu, kar se dogaja v nas.
Kakšna znamenja pa so, ko nam ideje daje hudi duh?
Nič manj pomembno pa ni navodilo, kako spoznamo to, čemur se moramo izogibati: "In nasprotno: kar prihaja od hudega duha, povzroča žalost, nemir, vznemirjenje, zaskrbljenost, zmedenost, temo. Ta znamenja dobrega in hudega duha so sama na sebi zanesljiva."
"Mir, veselje itn. so zanesljivi sadovi Svetega Duha – hudobni duh jih ni zmožen trajno zagotavljati. Nasprotno pa sta zaskrbljenost in žalost zanesljivi znamenji hudega duha – Sveti Duh sam po sebi ne more biti njun vir."
Prav razločevanje v globoko v svoji duši – ali čutim notranji mir ali nemir – je lahko že sam po sebi zanesljiv pokazatelj izvora neke misli, pobude ali nagiba. Če me misel na določeno dejanje plaši, vznemirja in napolnjuje z nemirom, pa naj najdem še toliko racionalnih razlogov zanj, potem verjetno ne prihaja od Svetega Duha.
Nasprotno pa nam Sveti Duh včasih res predlaga nekaj, kar je izven naše cone udobja – denimo, naj se spravimo z nekom, s komer smo sprti – a ko preidemo prvi fazo neugodja ob misli na to dejanje, nas napolni mir in občutek, da je tako zagotovo prav.
Avtor Jacques Philippe dodaja še eno dobro znamenje za razločevanje med Božjimi predlogi in predlogi hudega duha: Bog je vedno stanoviten in njegovi navdihi so trdni, stanovitni, nespremenljivi. Ne žene nas vsakih pet minut v drugo smer, to je značilno za hudega duha.
Če smo poslušni Božjim navdihom in Svetemu Duhu, je to po eni strani zagotovo težja pot ("Strma in ozka je pot, ki vodi v življenje," je opozoril Jezus), vendar nas po drugi strani napolnjuje z mirom, umirjenostjo, ponižnostjo in prepričanjem, da smo na pravi poti, kar pa nam pravzaprav močno olajša in poenostavi življenje.
