Vsi poznamo določeno število ljudi, za katere pravimo, da nam "resnično niso pri srcu". Ti ljudje nas razburjajo na več ravneh, morda so celo zagrešili kaj nedopustnega.
Vsakokrat, ko zaslišimo njihovo ime ali zagledamo njihov obraz, lahko pridemo v skušnjavo, da bi pomislili ali celo molili za njihov propad.
Nato pa se lepega dne zgodi nekaj, kar jih dokončno porazi, omadežuje njihovo ime ali jih pred vsemi poniža. Ali je prav, da se veselimo, ko smo priče takšnemu dogodku? Kakšen je krščanski odziv na nenaden padec naših nasprotnikov?
Naj dnevu vlada ljubezen do bližnjega
Sv. Frančišek Saleški nas v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje spodbuja, naj se upremo vsakršni skušnjavi, da bi se naslajali nad nesrečo bližnjega, našim mislim in dejanjem pa naj vlada ljubezen do sočloveka:
Tudi v takem primeru naj prevladata duh ljubezni in sočutje, o njih ne govorite vzvišeno ali domišljavo, ali kot da uživate v njihovem padcu. To je namreč gotovo znamenje podlega, nevoščljivega uma.
Četudi smo morda veseli, ko slišimo, da je nekdo doživel poraz, si ne smemo želeti, da bi v tem položaju tudi ostal.
Pravzaprav bi morali moliti za svoje sovražnike in delati dobro tistim, ki nas prizadenejo.
Prizadevati si moramo, da bomo do njih sočutni, ter upati in moliti, da se bodo z vsem svojim srcem obrnili na Boga.
Sv. Frančišek Saleški nas opominja, da stojimo pokončno zgolj zaradi Božje milosti:
Ko o komer koli slišite kaj slabega, če je le mogoče, podvomite v obtožbo; če pa to ni mogoče, za krivca poiščite opravičilo; in če tudi to ni mogoče, bodite usmiljeni in sočutni ter spomnite tiste, s katerimi govorite, da osebe, ki stojijo pokončno, to zmorejo le s pomočjo Božje milosti.
Možno je namreč, da bomo nekega dne padli tudi sami in bo naše ime omadeževano. Ko se bo to zgodilo, kako naj drugi ravnajo z nami?
V naših mislih in dejanjih naj vedno prevladuje ljubezen do bližnjega, saj bi si morali želeti, da bi bili vsi skupaj za vse večne čase združeni v ljubečem Božjem naročju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
