Svetost se nam pogosto zdi nedosegljiva ali pa mogoča le za duhovnike, redovnike in redovnice, ki vse svoje življenje posvetijo Bogu.
To bi pomenilo, da je svetost nedosegljiva za običajne laike, ki imajo v življenju precej drugačno poslanstvo kot katerikoli duhovnik ali redovnica.
In vendar je svetost mogoča za vsakega človeka, ne glede na to, kakšno je njegovo življenjsko poslanstvo. Ključ je v tem, da Bogu darujemo vse, tudi najmanjše trpljenje ali nelagodje.
Drobne žrtve
Sv. Frančišek Saleški to duhovno resnico izpostavlja v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje:
Potrpežljivo sprejemajte drobne nevšečnosti, malenkostna nelagodja, nepomembne izgube, ki vsakega izmed nas doletijo vsak dan; kajti s pomočjo teh malenkosti, ki jih ljubeče in svobodno sprejemate, Mu boste izročili vse svoje srce, obenem pa osvojili Njegovo.
Morda se ne zdi prav veliko, toda vsaka malenkost se sešteva in se na koncu poveže v bogat šopek žrtvic, ki jih lahko izročimo Bogu.
Sv. Frančišek Saleški nato navede nekaj konkretnih primerov, kaj vse lahko darujemo Bogu:
Mislim na vsakdanjo potrpežljivost, glavobol, zobobol ali hud prehlad; utrujajoče lastnosti moža ali žene, razbit kozarec, izgubo prstana, robčka, rokavice; posmeh soseda, prizadevanje, da se zgodaj odpravimo v posteljo, da bi naslednje jutro zgodaj vstali zaradi molitve ali obhajila, drobno sramežljivost, ki jo nekateri ljudje občutijo pri javnem opravljanju verskih dolžnosti; bodite prepričani, da je vse to trpljenje, pa naj bo še tako neznatno, najbolj prijetno Božji dobroti, če ga le sprejemamo z ljubeznijo.
To pomeni, da moramo trpljenje sprejeti kot nekaj, kar prihaja iz Božje roke, in ga vrniti Bogu.
Kar seveda ne pomeni, da bo glavobol izginil, pomagalo pa nam bo, da ga bomo lažje prenašali, v zavedanju, da ima naše trpljenje določen namen.
Drobna žrtev se tako spremeni v dejanje ljubezni.
Sv. Frančišek Saleški nato pojasni, kako je Bog "svojim otrokom obljubil cel ocean sreče v zameno za eno skodelico hladne vode".
Bog naših žrtev ne vidi kot majhnih: vidi jih kot čudovita dejanja ljubezni, ki morajo biti povrnjena s še večjim obiljem ljubezni.
Ko boste naslednjič doživeli nekaj neprijetnega, ne tarnajte: svoje nelagodje darujte Bogu in on ga bo spremenil v sladko dišeč vonj, ki bo trajal vso večnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
