6 nasvetov blaženega Frassatija za družine v postnem času

Postni čas nam ponuja priložnost, da se osredinimo na svoje duhovno življenje in se približamo Bogu. Veliko lažje pa je izkusiti resnično doživet post, če navdih črpamo pri številnih svetnikih in svetnicah vesoljne Cerkve.

Življenje bl. Piera Giorgia Frassatija, ki bo za svetnika razglašen med jubilejem mladih med 28. julijem in 3. avgustom letos, je eno tistih, ki nas lahko globoko navdihne.

Frassatijevo kratko življenje, ki pa je imelo globok vpliv na ljudi okoli njega, je zgled kreposti, ki lahko obogatijo naše postne prakse in družinsko dinamiko.

Pier Giorgio se je kljub odraščanju v premožni družini odločil za skromno življenje in je pogosto razdajal svoje imetje tistim, ki so ga potrebovali – sezul si je celo čevlje, ki jih je nosil v tistem trenutku. Posta ni dojemal kot breme, temveč kot priložnost za veselje. Pogosto je povabil prijatelje, naj se mu pri teh duhovnih vajah pridružijo.

Družine se lahko po njegovem zgledu med postnim časom v pozitivnem duhu odzivajo na žrtve in izzive spreminjajo v skupno izkušnjo rasti.

Frassati je veliko svojega časa posvetil služenju revnim in bolnim v svoji skupnosti – pogosto jim je prinašal hrano ter nudil tolažbo in družbo tistim, ki so jo potrebovali.

Z udejanjanjem praktičnega pristopa k dobrodelnosti in skupnim dobrim delom lahko družine okrepijo medsebojne vezi in spodbujajo empatijo, služenje pa lahko postane temelj njihove postne prakse.

Pier Giorgio je bil znan po svoji globoki ljubezni do molitve: pogosto je ure in ure preživljal v globokem premišljevanju ter se udeleževal duhovnih vaj in različnih pobožnosti. Vsak dan se je prebudil zgodaj zjutraj, da se je udeležil svete maše, nato pa je več ur preživel v molitvi. V postnem času je svoje molitveno življenje še okrepil, tako da se je udeležil postnih duhovnih vaj in pobožnosti, kot je križev pot.

Družine lahko v postnem času poglobijo svoje molitveno življenje ter poiščejo trenutke za skupno premišljevanje in duhovno povezanost.

Kljub plemenitemu rodu in akademskim dosežkom je Pier Giorgio ostal skromen in dostopen. Znan je bil po svojem humorju, s katerim je razvedril in spodbujal ljudi okoli sebe. Nekaj ur pred smrtjo mladi Italijan ni želel pritegniti pozornosti nase, saj je malo pred tem umrla njegova babica.

Družine bi lahko posnemale to ravnovesje in spodbujale okolje, v katerem vera in veselje skladno sobivata.

Pier Giorgio je neustrašno živel svojo vero v sekulariziranem svetu ter se zavzemal za pravice delavcev in dostojanstvo vsakega človeka. Pogosto je sodeloval na mirnih protestih in shodih ter se zavzemal za družbeno pravičnost in solidarnost.

S svojim pogumom spodbuja družine, naj se pogovarjajo o družbenih vprašanjih in se vanje vključujejo, pri tem pa spodbuja dejavno in navzven usmerjeno vero.

Zelo rad je hodil k spovedi. Nekoč je med opravki zunaj doma preprosto ustavil duhovnika, da bi se spovedal kar na ulici.

Ker je v postnem času spoved še posebej pomembna, lahko starši svoje otroke spodbujajo, naj se pogosteje spovedujejo v tem obdobju in seveda tudi po njem.

Kot vidimo, lahko premišljevanje o življenju tega svetnika v postnem času navdihne družine, da živijo svojo vero z veseljem, služenjem, molitvijo, ponižnostjo in pogumom ter tako obogati njihovo skupno duhovno pot.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.