Redno negujemo obraz in telo. Kaj pa tretma za dušo?

Negi kože sploh v zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti. T. i. skincare nagovarja ženske, moške in deklice pred vstopom v najstništvo. To področje kozmetike je v polnem razmahu. Kozmetične izdelke z navdušenjem predstavljajo vplivnice na družbenih omrežjih. Oblikoval se je celo nov trend, tako imenovan Sephora Kid.

Skrb za kožo je nedvomno v modi. Kaj pa skrb za dušo? Soulcare očitno (še) ne obstaja. Pa vendar, ali ni prav duša tista, zaradi katere je človek srčno, razumsko in duhovno bitje? Duša je kraj srečevanja s Kristusom. V postnem času bi lahko vzpostavili novo lepotno nego duše, da bi pripravili svoje srce in se odprli Božji milosti pred praznovanjem Kristusovega vstajenja.

Postni čas je lepa priložnost za globinsko čiščenje in hidriracijo duše, da bi postala kolikor je le mogoče lepa in čista za sprejem velikonočnega veselja. V nadaljevanju predstavljamo soulcare v šestih stopnjah.

Vsak poznavalec nege kože ve, da je prvi negovalni korak dobro čiščenje. Za dušo lahko poskrbimo že ob jutranjem prebujanju. Duše, ki je čista, ne kazijo nepravilnosti, umazanija in navezanosti, ki pritičejo naši človeški naravi – seveda je vse to legitimno, vendar nas odvračajo od Boga – da bi se posvetila izključno ljubezni, ki jo želimo izkazati Bogu.

"Nikoli ne začnimo in nikoli ne končajmo dneva, ne da bi vsaj na kratko stopili v stik z Bogom," je priporočal papež Benedikt XVI. Ni nujno, da gre za dolgo molitev. Zadostuje misel, vzgib srca, jutranja beseda zahvale.

Predlog: Takoj, ko se zjutraj prebudimo, izrecimo stavek: "Častim te, moj Bog in ljubim te iz dna srca." Tako svoj dan postavimo pod Božji pogled in Bogu izpovemo svojo ljubezen, še preden bi se duša raztresla z drugimi mislimi in obveznostmi.

Globinsko čiščenje kože pomeni, da očistimo pore in odstranimo odmrle delce kože. Kaj bi lahko pomenilo globinsko čiščenje duše? Najprej to, da jo oddaljimo od vsega, kar bi jo lahko vznemirilo ali poškodovalo. Danes imamo poplavo notranjih motilcev, med njimi na primer telefon, ki je naš spremljevalec že od jutranjih ur. Poskusimo dati prostor tišini, ki jo duša tako močno potrebuje.

Predlog: Če prepoznamo telefon kot vir nemira, ga pustimo zunaj spalnice in se tako izognemo uporabi od samih zgodnjih jutranjh ur. Posvetimo jutranji čas tišini, molitvi ali zbranosti, ki bo nahranila in dvignila dušo.

Dobro si je vzeti čas za nego duše, vendar je treba vedeti, s čim jo nahraniti. Najboljša hrana je seveda Božja beseda. S tem, ko se prežemamo z Božjo besedo, negujemo odnos z Bogom. "Vsakokrat, ko preberemo kratek evangeljski odlomek, prisluhnemo Jezusu, ki nam govori," je rekel papež Frančišek v posebnem molitvenem namenu decembra 2020.

Predlog: V jutranjem času, ki smo ga določili, da ga posvetimo Gospodu, preberimo odlomek ali vrstico iz Svetega pisma. Imamo več možnosti: branje psalmov znotraj dnevnih hvalnic, branje svetopisemskih vrstic s pomočjo aplikacij, branje dnevnega evangelija ali čisto preprosto odpiranje Svetega pisma.

Pozabimo na konturo za oči in maskaro za volumen! Nadenimo si raje očala vere! Očala, s katerimi bomo zaznali Božjo bližino v svojem življenju in opazili drobna znamenja Božje pozornosti in ljubezni. Nekateri temu rečejo milosti, drugi Božji pomežiki.

"Vsak dogodek v dnevu je znamenje, da se Bog obrača k nam, znamenje Njegove pozornosti do vsakega izmed nas. Kolikokrat nam Bog pošlje znamenje svoje ljubezni! Dobro in odrešujoče bi bilo, ko bi si pisali nekakšen 'notranji dnevnik' izkazane ljubezni," nas je spodbudil papež Benedikt XVI.

Predlog: Po molitvi in branju Božje besede si zapišimo misel v dnevnik. Izberimo osebni zvezek, v katerega si bomo zapisovali znamenja, ki nam jih pošilja Bog.

Namesto rdeče šminke je vsekakor bolj dobrodejna za dušo straža pred usti. Da pazimo, kaj zleti iz njih in se ogibamo kritiziranju in obrekovanju. "Postavi, Gospod, stražo k mojim ustom, čuvaja pred vrata mojih ustnic" (Ps 141).

Predlog: Claire de Féligonde v knjigi Mama moli (Založba Emanuel, 2022) predlaga, da si vsako jutro namažemo ustnice s šminko, glosom, balzamom ali pa samo z vodo, in kretnjo ponovimo vsakokrat, ko se nas poloti skušnjava, da bi izrekli kakšno slabo besedo.

 "Obstaja še nekaj hujšega od pokvarjene duše. To je naveličana duša," je zapisal Charles Peguy. Čudenje sčasoma ne bo prav nič pojenjalo, če se bomo le naučili zahvaljevati se. Kot puder na čelu prispeva k lepšemu učinku ličenja, tako vaja v hvaležnosti razsvetljuje dušo.

"Zahvaljevanje je nekaj zelo močnega, ker med vsemi drugimi dejanji najbolj spreminja globine našega srca," meni duhovnik Pascal Ide. Vaja v zahvaljevanju najprej zahteva zavedanje nečesa dobrega: lepota pokrajine, dobro izpeljan dogodek, milost, ki nam jo je naklonil Bog …

Predlog: Duhovnik Lionel Dalle, avtor knjige Čudež hvaležnosti (Založba Emanuel, 2021) spodbuja, da si kolikor le moremo natančno vizualiziramo vse podrobnosti neke dobre stvari: Kaj? Kje? V kakšnih okoliščinah? Kdo je bil navzoč? Naj nam preide v navado, da se vsako jutro spomnimo, za kaj smo hvaležni in kaj lepega se nam je zgodilo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.